Umetna inteligenca podražila 23 let staro tehnologijo

Svetovni trg pomnilniških čipov DRAM se sooča z nenavadnim preobratom, ki ga v sodobni tehnološki zgodovini skorajda ne pomnimo. Tehnološki giganti, kot so Samsung, SK hynix in Micron, so večino svojih proizvodnih zmogljivosti že pred časom usmerili v izdelavo naprednih pomnilnikov HBM in strežniških modulov, s katerimi oskrbujejo podatkovne centre za umetno inteligenco. Posledično je začelo primanjkovati standardnih čipov, kar je sprožilo verižno reakcijo, ki je sedaj dosegla celo dno tehnološke lestvice, in sicer sistemski pomnilnika DDR2.

Pomanjkanje sicer ni neposredno prizadelo proizvodnje sistemskim pomnilnikov DDR2, temveč gre za posledico »prelivanja« povpraševanja. Ko so začele kopneti zaloge pomnilnikov DDR4, so proizvajalci osebnih računalnikov začeli prilagajati svoje naprave starejšemu standardu DDR3. Ker pa je zmanjkalo tudi tega, so nekateri obstoječe načrte spremenili na način, da so podprli še starejši DDR2. Zato ne preseneča, da se je zaradi povečanega povpraševanja pričel dražiti tudi slednji.

Na trgu je ostalo le še nekaj proizvajalcev, ki še vedno vzdržujejo proizvodne linije za DDR2, vendar se na nastalo situacijo odzivajo zelo različno. Podjetje Winbond postopoma zmanjšuje obseg proizvodnje DDR2 in svoje zmogljivosti raje seli k donosnejšim standardom DDR3, DDR4 ter LPDDR4. Nasprotno pa podjetje ESMT pri svojem partnerskem predelovalcu PSMC povečuje proizvodnjo DDR2, da bi »ujelo« kupce, ki jih Winbond zapušča. Ker pa tajvanski dobavitelji, med katerimi je tudi Nanya, težko dohajajo naval naročil, Winbondov umik zmanjšuje ponudbo hitreje, kot jo ESMT uspeva nadomeščati.

Seveda teh pomnilnikov ne boste našli v sodobnih osebnih računalnikih. Posledice teh podražitev bodo občutili predvsem proizvajalci vgradnih (vgrajenih) sistemov, omrežne opreme, industrijskih krmilnikov in avtomobilske elektronike. Gre za naprave z dolgimi življenjskimi cikli, kjer bi bila ponovna certifikacija in prilagoditev na sodobnejša pomnilnika DDR4 ali DDR5 preprosto finančno nesprejemljiva.

Vse kaže, da nas čaka dolgotrajno obdobje pomanjkanja, saj cene še naprej rastejo brez znakov umirjanja. Pomembnejših novih proizvodnih zmogljivosti, ki bi lahko rešile nastalo situacijo, pa po optimističnih napovedih ne gre pričakovati pred koncem leta 2027.