Novi hidrogel rešuje največjo hibo cinkovih baterij in obljublja revolucijo

Cinkove baterije so približno 300-krat bolj trajnostne od litijevih, a njihova komercializacija je zastala zaradi nestabilnosti pri polnjenju. Nova študija, objavljena januarja 2026, razkriva prebojno uporabo hidrogela iz rastlinskih odpadkov. Raziskovalci so mikrokristalno celulozo raztopili v alkalni kopeli in jo s pomočjo boraksa povezali v trdno mrežo, v katero so vgradili celulozna nanovlakna, debela le 3 nm (nanometre).

Ta nanovlakna delujejo kot “ionske avtoceste”, ki skoraj podvojijo hitrost difuzije cinkovih ionov v primerjavi z običajno celulozo. Rezultat je izjemno odporna, le 1 mm debela membrana, ki je štirikrat močnejša od klasičnih separatorjev. V testih so celice s tem hidrogelom zdržale več kot 1.100 ur neprekinjenega delovanja, medtem ko so komercialni separatorji iz steklenih vlaken odpovedali že po 120 urah. Celo pri ekstremnih temperaturah (45 °C) je rastlinski hidrogel pokazal štirikrat daljšo življenjsko dobo od standardnih tekočih elektrolitov.

Inovacija je še posebej zanimiva za nosljivo elektroniko, saj so raziskovalci izdelali prilagodljive baterije v vrečkah (pouch cells), ki napajajo naprave tudi, ko so upognjene pod kotom 90 stopinj in pod težo 2 kg. Zaradi uporabe naravnih polimerov je material nestrupen, biokompatibilen in okolju prijazen. Ker Kitajska že financira poskusno proizvodnjo na pilotnih linijah, bi te “zelene” baterije lahko kmalu postale ključni del pametnih oblačil in velikih sistemov za shranjevanje obnovljive energije, kjer so stroški in varnost na prvem mestu.