Nova doba baterij v železu?

Železo, eden najpogostejših in najbolj neopaznih kovin na Zemlji, je presenetilo znanstvenike. Ekipa s Stanforda je namreč odkrila način, kako železo spraviti v energijsko stanje, ki ga doslej še niso opazili. Ta preboj bi lahko preoblikoval prihodnost litij-ionskih baterij in drugih energetskih tehnologij.

Raziskava je pokazala, da lahko železo odda in ponovno absorbira kar pet elektronov, in sicer več kot doslej domnevane dva ali tri. To pomeni, da bi baterije lahko postale močnejše in cenejše od tistih, ki temeljijo na kobaltu ali niklju. Odkritje bi lahko vplivalo tudi na druge tehnologije, kot so MRI naprave, magnetne vlake in superprevodniki.

Trije doktorandi s Stanforda, Hari Ramachandran, Edward Mu in Eder Lomeli, so vodili 23-člansko ekipo raziskovalcev iz ZDA, Japonske in Južne Koreje. Ključna inovacija je bila nanoskalna struktura spojine iz litija, železa, antimona in kisika. Z zmanjšanjem delcev na 0,3–0,4 mikrometra so omogočili, da železovi atomi izmenjujejo pet elektronov brez porušitve kristalne strukture.

Lomelijeva analiza rentgenskih spektrov je potrdila, da kisik igra ključno vlogo. “Gre za usklajeno delovanje celotne strukture,” je dejal. Preizkusi v SLAC centru so pokazali, da se spojina med polnjenjem rahlo upogne, a ostane stabilna. Kdaj bo novost zaživela v praski, pa še ni znano.