Generativna umetna inteligenca bi lahko vplivala na 300 milijonov delovnih mest v Evropi in ZDA

Raziskava Glodman Sachsa kaže, da bi zadnji veliki premiki v razvoju umetne inteligence lahko vodili v avtomatizacijo četrtine vsega opravljenega dela na področju ZDA in evro območja.

Investicijska banka je v ponedeljek objavila študijo, ki kaže, da bi generativna umetna inteligenca, kot je ChatGPT, o katerem zdaj več verjetno nima smisla izgubljati besed, povečala produktivnost in posledično dvignila globalni BDP za 7 % v 10-letnem obdobju.

Joseph Briggs in Devesh Kodnani, avtorja raziskave pravita, da če izpostavljena tehnologija resnično doseže svoj polni potencial, lahko prinese “veliko disrupcijo” trga dela. Ugotavljata namreč, da bi lahko kar 300 milijonov redno zaposlenih v velikih gospodarskih silah bilo izpostavljenih avtomatizaciji. Največje tveganje, da bi postali “odveč”, preti odvetnikom in administrativnim delavcem.

Glede na analizirane podatke opravil, ki jih tipično opravlja na tisoče poklicev, so pri Goldmanu prišli do številke, da bi lahko določeni meri avtomatizacije bilo izpostavljenih kar dve tretjini zaposlenih v ZDA in Evropi.

Večina ljudi bi tako nekaj manj kot polovico dela opravila avtomatizirano in verjetno obdržala svoje pozicije, pri čemer bi lahko dodatni prosti čas izkoristila za bolj produktivne, kreativne aktivnosti.

Izračuni kažejo, da v ZDA to pomeni nkje do 63% delovne sile. Naslednjih 30% zaposlenih, ki delajo fizično ali zunaj ne bi občutilo vpliva umetne inteligence, bi pa vseeno lahko bili deležni avtomatizaciji iz kakšnega drugega naslova.

Okrog 7% zaposlenih v ZDA pa naj bi bilo na delovnih mestih, kjer bi lahko vsaj polovico stvari opravila generativna umetna inteligenca in ravno ti so najbolj na udaru.

Goldman pravi, da njihova raziskava kaže na podoben vpliv v Evropi. Na svetovni ravni, ker fizična dela predstavljajo večji delež zaposlovanja v državah v razvoju, ocenjujejo, da bi približno petino dela lahko opravila umetna inteligenca – ali približno 300 milijonov “full-time” zaposlitev v velikih gospodarstvih.

Poročilo bo sprožilo razpravo o potencialu tehnologij umetne inteligence za oživitev zapoznele rasti produktivnosti v bogatem svetu in za ustvarjanje novega razreda razlaščenih belih ovratnikov, ki tvegajo, da jih bo doletela podobna usoda kot proizvodne delavce v osemdesetih letih.

Goldmanove ocene vpliva umetne inteligence so bolj konzervativne od tistih v nekaterih akademskih študijah, ki so vključevale učinke širšega nabora povezanih tehnologij.

Raziskava podjetja OpenAI, ustvarjalca GPT-4 kaže, da bi v ZDA kar 80% delovne sile lahko vključilo uporabo umetne inteligence, in sicer v vsaj 10% dnevnih opravil.

Europol, agencija kazenskega pregona, je ta teden tudi opozorila, da bi hiter napredek generativne umetne inteligence lahko pomagal spletnim goljufom in kibernetskim kriminalcem, tako da »temni LLM-ji«… lahko postane ključni kriminalni poslovni model prihodnosti«.

Pri Goldmanu še dodajajo, da če bodo naložbe podjetij v umetno inteligenco še naprej rasle s podobno hitrostjo kot naložbe v programsko opremo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, bi se samo ameriške naložbe lahko približale 1 odstotku ameriškega BDP do leta 2030.

Ocene Goldmana temeljijo na analizi ameriških in evropskih podatkov o opravilih, ki se običajno izvajajo v tisočih različnih poklicih. Raziskovalci so domnevali, da bi bila AI sposobna nalog, kot je izpolnjevanje davčnih napovedi za mala podjetja; vrednotenje kompleksnega zavarovalnega zahtevka; ali dokumentiranje rezultatov preiskave kraja zločina.

Niso predvideli, da bi umetno inteligenco sprejeli za bolj občutljive naloge, kot je sprejemanje sodnih odločb, preverjanje statusa pacienta v intenzivni negi ali preučevanje mednarodne davčne zakonodaje.