Svetovni dan intelektualne lastnine
26. april je svetovni dan intelektualne lastnine, ki obeležuje dan, ko je leta 1970 stopila v veljavo ustanovna listina organizacije WIPO (World Intellectual Property Organization), delujoče v okviru Združenih narodov. Ob tej priložnosti so Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Policija, Avtorska agencija za Slovenijo in organizacija BSA predstavile aktualno stanje na področju intelektualne lastnine v Sloveniji.
Intelektualna lastnina je skupni izraz za pravice, s katerimi je mogoče zavarovati različne intelektualne stvaritve s področja industrije, znanosti, umetnosti in književnosti, je pojasnila Mojca Pečar, vodja Sektorja za pravna vprašanja na Uradu RS za intelektualno lastnino, ki podeljuje in registrira pravice industrijske lastnine ter se ukvarja tudi z avtorskimi in sorodnimi pravicami. Pečarjeva je še poudarila, da število prijavljenih in podeljenih pravic iz leta v leto narašča, kar kaže na velik pomen tako za imetnike teh pravic kot za gospodarstvo. Opozorila je tudi na različne načine uveljavljanja pravic, ki jih lahko uporabijo imetniki pravic v primeru kršitev, ter na aktivno vlogo urada pri osveščanju javnosti o pravicah intelektualne lastnine.
V nadaljevanju je Jure Kebe, kriminalistični svetnik z Generalne policijske uprave, poudaril, da kriminaliteta na področju intelektualne lastnine pri nas narašča in da se pojavljajo vedno novi načini tovrstnih kaznivih dejanj. Policija se ukvarja z najtežjo obliko piratstva, zlasti s ponarejanjem, z ostalimi oblikami pa se ukvarja Tržni inšpektorat RS. Povedal je, da je kršitev intelektualne lastnine kaznivo dejanje, za katerega je na podlagi 159. člena Kazenskega zakonika RS, ki varuje neupravičeno reproduciranje, distribuiranje in pridobitev premoženjske koristi s tega naslova, zagrožena zaporna kazen od 3 do 8 let. Kebe je poleg tega pohvalil tudi sodelovanje Policije z organizacijami, prisotnimi na konferenci, pri odkrivanju tovrstnih kršiteljev in ponarejevalcev.
“Avtorske in sorodne pravice so pravna podlaga za spodbujanje ustvarjalnosti, kar je pomembno tako za konkretne avtorje v smislu zagotavljanja njihovega obstoja, za založnike in druge producente za povrnitev investicij ter za družbo kot celoto, saj so eno izmed glavnih gibal družbenega razvoja in gospodarske rasti,” je povedal dr. Miha Trampuž, vodja pravne pisarne Avtorske agencije za Slovenijo. Trampuž je še pojasnil, da se je stopnja splošne zavesti o tem v Sloveniji v zadnjih nekaj letih precej izboljšala, čeprav Avtorska agencija za Slovenijo še vedno beleži veliko kršitev avtorske in sorodnih pravic.
Rok Koren, pravni svetovalec BSA v Sloveniji, pa je ob koncu predstavil negativen vpliv piratstva tako na evropsko kot slovensko gospodarstvo ter pohvalil padec stopnje piratstva v Sloveniji v zadnjih desetih letih za skoraj 100 odstotkov. Poudaril je, da bi samo 10-odstotno znižanje stopnje piratstva v Sloveniji, torej s 50 na 40 odstotkov, v štirih do petih letih pomenilo 1.000 novih delovnih mest in dodatne prihodke v višini 700 milijonov evrov, zaradi česar je borba proti računalniškemu piratstvu tako pomembna. Koren je še poudaril, da namerava BSA v sodelovanju s Policijo in Tržnim inšpektoratom RS v prihodnje še okrepiti dejavnosti na področju pregona računalniških piratov.
Prijavi napako v članku