Goljufanje pri komercialnem igranju iger na spletu

Trg spletnih iger še vedno raste, skupaj z njim pa tudi industrija spletnega goljufanja za namen okoriščanja in celo kriminalnih dejavnosti.

Spletne e-igre so igre, ki se upravljajo prek spletnih platform, igrajo pa na daljavo, preko računalnikov, igralnih konzol ali prenosnih telefonov. V preteklosti se je prek spleta igralo pretežno neprofesionalno in za zabavo, danes pa se v precejšnji meri igrajo profesionalno in z namenom služenja denarja. Tako kot pri e-športu, ki je podvrsta e-iger, tudi pri komercialnem igranju e-iger tekmujeta dva ali več igralcev, pri tem pa je potrebno imeti znanja in veščine, ki jih novodobne igralne platforme monetizirajo na način, da zmagovalec na koncu prejme nagrado oziroma pobere vložke.

Z vse večjo popularnostjo spletnih iger je zrasla tudi industrija goljufanja. Goljufanje pri spletnem igranju za denar pomeni vsako vedenje, ki ga igralec uporablja za pridobitev prednosti pred ostalimi igralci ali za doseganje cilja / zmage v igri, če igralec v skladu s pravili igre ali po presoji ponudnika igre, cilja oziroma zmage sicer ne bi dosegel.

Razvoj spletnih iger

Turnirji in navdušenje nad spletnimi igrami segajo v leto 1972, ko je na univerzi Stanford potekalo prvo organizirano tekmovanje v e-igri Spacewar. Študenti so se udeležili “intergalaktičnih olimpijskih iger”, nagrada pa je bila enoletna naročnina na revijo Rolling Stone. V 80. letih je svet igranja igric zaznamovala e-igra Space Invaders, kjer je igro spremljalo več 10 tisoč gledalcev, zmagovalec pa je na koncu prejel denarno nagrado.

S popularnostjo t.i. “LAN partyjev”, ki so dosegli višek v poznih 90-ih in kjer se je zbralo večje število igralcev z namenom igranja e-iger s kompatibilnimi računalniki in konzolami na lokalnih omrežjih, se je povečevalo tudi zanimanje za prirejanje in ogled javnih tekmovanj. Tako se je komercializacija spletnega igranja iger še utrdila in se vsako leto povečuje. Spletna e-igra Pokemon Go denimo, ki je zaslovela v letu 2016, je v prvih 19 dneh pritegnila 50 milijonov uporabnikov po vsem svetu.

Ekosistem spletnih iger pa ne sestavljajo le igralci in ponudniki iger, temveč zajema distributerje in trgovce na drobno, ponudnike storitev prenosa v živo, razvijalce strojne in programske opreme, razvijalce iger, igralne arene, podjetja, ki financirajo in distribuirajo igre, platforme za povezovanje igralcev, sponzorjev, mentorjev, nenazadnje pa tudi podjetja, ki ponujajo produkte, namenjene izključno goljufanju.

Načini goljufanja

Ker je spletno igranje iger lahko povezano z visokimi vložki in zaslužki, so se razvile različne metode pridobivanja nepoštene prednosti pri spletnem igranju z namenom, da na enostaven in hiter način ter brez napora ali spretnosti pridejo do zmage in denarnih nagrad.

Eno najpogosteje uporabljenih orodij za goljufanje v spletnih igrah so igralni boti (npr. aimbot, triggerbot), ki uporabnikom omogočajo goljufanje s samodejnim izvajanjem zahtevanih dejanj (npr. samodejna sprožitev strelnega orožja).V povezavi s tem se uporablja tudi tehnologija umetne inteligence (machine intelligence exploitation) – pri raziskovanju spletnega igranja šaha so raziskovalci ugotovili, da obstajajo številni programi, ki se lahko kosajo s človeškimi igralci na ravni mojstrov.

V spletnih igrah, igranih v realnem času, lahko igralci odlašajo s svojimi potezami, dokler ne poznajo vseh potez nasprotnikov in tako pridobijo prednost ali pa uporabijo “prišepetovalce” – opazovalce igre, ki opazujejo igro in igralca opozarjajo na pasti in postavitve nasprotnika. V avgustovskem škandalu “Counter-Strike coaching bug scandal“ se je v igri pojavila napaka, ki je trenerjem ekip omogočala vpogled nad zemljevidi, kar so izrabili za obveščanje svoje ekipe o nasprotni ekipi. Pri tem je bilo iz igre diskvalificiranih več kot 30 trenerjev.

Popularne so tudi druge metode, kot je ustvarjanje več uporabniških računov in avatarjev, prekinitev prenosa informacij med igralcema (lag switch), odstranitev elementov igre, prekinitev igre tik pred koncem s strani poraženca(escaping), modifikacije tipkovnic in mišk, uporaba računalniških hroščev (bug-ov), modifikacija igralne programske opreme, pridobitev nasprotnikovih gesel. Številne goljufije vključujejo poseganje v programsko kodo igre, podatke o konfiguraciji ali oboje. Igralci se lahko med seboj dogovarjajo in si tako pridobijo nepoštene prednosti pred poštenimi nasprotniki (collusion).

Načinov za goljufanje je seveda mnogo več, vsi pa izkoriščajo bodisi računalniške sisteme, bodisi nedolžnega človeka na drugi strani igre. V nekaterih primerih igralci lahko goljufajo sami, včasih potrebujejo pomoč drugih igralcev, v najhujših primerih pa za nepoštenimi igralci stoji cela kriminalna združba.

Skupaj z rastjo industrije spletnih iger je zrasla tudi industrija goljufanja, kjer so podjetja proizvajala in prodajala programske produkte za izključni namen goljufanja. S tem je prišlo do velikih sodnih primerov zoper takšne ponudnike in do odškodninskih zahtevkov. Tako je Riot Games leta 2017 uspešno tožil storitev LeagueSharp, ki je ponujala naročniško storitev vdora za igro League of Legends, sodišče pa je Riot Games-u prisodilo odškodnino v višini 10 milijonov ameriških dolarjev.

Goljufanje za zaslužek in nezakonite namene

Izzivov, s katerimi se sooča industrija pri preprečevanju goljufanja je veliko, ne le tehničnih, temveč tudi pravnih, kot so varstvo zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, nadzor dostopa do igre, varnost plačilnih mehanizmov, varstvo intelektualne lastnine ter varstvo pred izkoriščanjem spletnih iger za pranje denarja in financiranje terorizma.

Večina pravnih sistemov po svetu (z nekaterimi izjemami), goljufanja pri igranju sistemsko ne ureja, temveč je ponudnikom iger prepuščeno, da pravila igre in različne sankcije za primere goljufanja uredijo sami. Pravila igre običajno vsebujejo prepovedi dogovarjanja, prepovedi uporabe botov in več avatarjev, predčasne prekinitve igre, modifikacije strojne opreme in podobno, ki se obravnavajo in sankcionirajo na ravni ponudnika igre in po pravilih, ki jih ta določi v svojih splošnih pogojih.

Nekatere načine goljufanja je mogoče uvrstiti v že obstoječo civilno zakonodajo, denimo, kadar pride do kršitve pravic intelektualne lastnine. Tak primer je poseg v programsko kodo ali konfiguracijo igre. Pri tem je ameriško sodišče večkrat v preteklosti razsodilo, da uporaba igralnih botov ni poseg v intelektualno lastnino ponudnika igre, temveč kršitev pogodbe (pravil igre in splošnih pogojev) med ponudnikom igre in igralcem.

V bolj invazivnih primerih goljufanja ima lahko poseg elemente kaznivega dejanja, kot denimo pri kraji osebnih podatkov, kraji identitete, kraji gesel, nameščanju hroščev in podobno. Spletne igre pa se izkoriščajo tudi za pranje denarja in financiranje terorizma, in sicer zaradi posebne in pogosto nesledljive virtualne ekonomije platform (virtualni žetoni, ki se lahko zamenjajo v fiat denar). Kriminalne združbe preko igre prepošljejo denar na način, da en član združbe igra proti drugemu, zmaga pa je dogovorjena ali pa odpirajo številne račune v različnih spletnih igrah za premikanje in vnovčenje denarja.

Kako nad nepoštene igralce?

Igralci, ki pri igranju goljufajo, so običajno podvrženi različnim sankcijam, ki jih primarno določi že ponudnik igre oziroma igralna platforma. Te so lahko denarne narave, lahko pa platforma goljufivega igralca degradira, mu prepove igranje, odvzame vse točke in ga postavi na začetno mesto ali ga celo poveže z drugim goljufivim igralcem, da igrata drug proti drugemu.

Natančne pogoje igranja večina platform opredeljuje v svojih pravilih uporabe, pravilih igranja in splošnih pogojih, platforme pa za namen prepoznave goljufanja izvajajo podrobne statistike za zaznavo anomalij v igri, zaznavo ponavljajočih se vzorcev igranja, izvajajo nadzor nad igralci ter uporabljajo različno programsko opremo za zaznavo goljufij.

Nekatere države, ki prisotnost prevarantov v spletnih igrah smatrajo kot izjemno škodljivo za trg in zmanjšujejo splošno vrednost industrije, so goljufanje zakonsko uredile in določile sankcije za goljufanje v spletnih igrah. Taki zakoni so lahko dobrodošli, saj pomagajo uveljaviti družbeno sprejemljivo ravnanje, zmanjšujejo nepotrebne izgube razvijalcev, ponudnikov iger in ostalih deležnikov v industriji ter krepijo in vzdržujejo “fair play” kulturo.

Poudarek razvoja spletnih iger bo tako tudi v prihodnosti na varnosti sistemov ter transparentnosti organizatorjev iger in tekmovanj, ki bo bistvena za vzdrževanje poštenosti pri igranju, tako na strani igralcev in njihovih trenerjev, kot tudi na strani prirediteljev tekmovanj in platform, na katerih se igre igrajo.