Vaš naslednji razgovor za službo bi lahko potekal v virtualni resničnosti

Razgovor za službo je za mnoge največja nočna mora, dan poln tesnobe in ugibanj, ali ste primeren kandidat za iskano delovno mesto. Za druge, ki se najbolje odrežejo v stresnih situacijah in živijo od tega adrenalina, pa je to priložnost, da zasijejo v polnem sijaju. Po vsej verjetnosti je bil vaš zadnji razgovor za službo s človeškim bitjem v »strašljivi« pisarni – z vodjo kadrovske službe, direktorjem in morda še kakšnim vodilnim zaposlenim. Ste imeli razgovor morda kar preko Zoom ali Teams klica? V vsakem primeru je občutek zelo podoben.

Kako poteka VR razgovor za službo?

Tehnologija stalno napreduje. Po zaslugi razvoja navidezne resničnosti (VR) in umetne inteligence (AI) boste morda svoj naslednji razgovor za službo opravili z računalnikom v virtualnem prostoru. V začetku tega leta so si študentje na univerzi Sandwell v West Bromwichu nadeli VR očala in opravili nekaj testnih intervjujev.

Njihove virtualne avatarje – risankam podobne 3D predstavitve njih samih – je pod drobnogled vzel drugi govoreči avatar pod taktirko umetne inteligence. »Še nikoli v življenju nisem imel intervjuja,« se je izpovedal študent strojništva Ayyan Ahmed. »Toda ker ni bilo človeka, ki bi me sodil, in ker je bilo vse na spletu, sem se dejansko lahko izrazil. In potem, na koncu procesa, mi je VR kadrovnik povedal, kaj sem naredil narobe in kaj sem naredil prav. Resnično mi je pomagalo, da sem vedel, kaj naj naredim v naslednjem intervjuju.«

Sistem VR, ki je bil uporabljen v eksperimentu, razvija londonsko podjetje Bodyswaps. Vprašanja in zahteve, ki jih dobijo intervjuvanci, segajo od enostavnega vprašanja »Povejte mi kaj o svojih največjih dosežkih« do bolj zahtevnih, kot je »Imate raje to, da vas imajo radi ali da se vas bojijo?«.

Uporabnik nato dobi povratne informacije. Ne le o tem, kar je rekel, ampak tudi o tem, kako je to povedal, ali je ohranjal očesni stik z avatarjem virtualnega kadrovnika in celo o telesni drži. Izvršni direktor podjetja Bodyswaps Christophe Mallet pravi, da je ideja zasnovana tako, da lahko ljudje vadijo simulirane zaposlitvene razgovore dokler se ne počutijo pripravljeni na resnične.

Tako izgledajo VR razgovori za službo Bodyswaps

VR kot izobraževalno orodje za manj premožne

Verjame, da ima tehnologija možnost izenačiti konkurenčne pogoje za kandidate iz manj premožnih okolij, ki sicer morda ne bi imeli priložnosti vaditi razgovorov za službo v poklicnem okolju. »Stvari, kot so komunikacija, empatija in vodenje, so skrivnosti uspeha [v intervjujih], toda kako jih lahko izvajate? Če ste bogati, lahko najamete trenerja. V nasprotnem primeru imate na voljo e-učenje [kot je gledanje videoposnetkov na to temo], vendar to vedno ne deluje, ker vam manjka poglobljen vpogled. Z uporabo navidezne resničnosti in umetne inteligence imamo zdaj način, da vas varno potopimo v simulacijo, kjer lahko vadite intervjuje.«

Bodyswaps je svoj sistem simulacije intervjujev lansiral lani in pravi, da je namenjen predvsem srednjim in visokim šolam in univerzam, tako da lahko njihovi učenci vadijo, preden naredijo svoj prvi korak na trg dela. Njihov poslovni model temelji na naročnini, pri čemer je znesek, ki ga mora institucija plačati vsako leto, odvisen od tega, koliko ljudi aktivno uporablja VR sistem. Medtem ko je Bodyswaps trenutno osredotočen na simulirane razgovore za zaposlitev, tehnologija umetne inteligence švedskega podjetja Tengai pa celo že omogoča podjetjem v resničnem svetu opravljanje začetnih zaposlitvenih razgovorov na podoben način.

Programska oprema AI je predstavljena kot govoreča animirana glava, ki se prikaže na zaslonu kandidatovega računalnika ali pametnega telefona. Umetna inteligenca postavi niz vprašanj, nato pa se posneti odgovori uporabijo za pomoč kadrovnikom pri sestavljanju ožjega izbora kandidatov za prosta delovna mesta.

Primer, kako deluje sistem Tengai

Odpravljanje predsodkov

Izvršna direktorica podjetja Tengai Elin Öberg Mårtenzon pravi, da je osrednji cilj programske opreme preprečiti napačne predpostavke, kot je sojenje nekoga po njegovem videzu, rasi ali veri. »Želeli smo ustvariti okolje, v katerem bi dejansko lahko pogledali objektivne podatke, tako da bi postavili nekakšen filter med kandidatom in podjetjem. In ta filter naj bi ublažil pristranskost v zaposlitvenem procesu … tako da bodo kandidati vedeli, da jih ne ocenjujejo na podlagi stvari, ki se ne nanašajo na opis delovnega mesta.«

Čeprav bi bilo morda mamljivo videti tehnologijo umetne inteligence in navidezne resničnosti kot čarobno rešitev za izbiro pravega kandidata za službo, odvetnica in strokovnjakinja za zaposlovanje Susan Thompson pravi, da moramo biti previdni.

»Umetna inteligenca ne odpravi tveganja in tudi sama ni brez tveganja,« pravi tudi partner londonske odvetniške družbe Simkins. »Zato menim, da je to najpomembnejša stvar, na katero morajo biti delodajalci pozorni. Ne smemo pozabiti, da umetno inteligenco pravzaprav še vedno v osnovi ustvarja človek. [Torej], najprej in predvsem bi rekel vsakemu delodajalcu, ki razmišlja o njeni uporabi, pa naj bo to v fazi razgovora ali celo na izhodnem koraku, ‘ali jo razumete in v kakšnem obsegu ste se z razvijalcem pogovarjali o tem, katere podatkovne točke uporablja?’«

»Pomembno je tudi, ali je bil sistem temeljito preizkušen in preverjeno odpravlja pristranskost? Ali odpravlja pristranskost glede na spol? In kako to počne?«

Odvetnica Susan Thompson dodaja: »Oklevala bi, če bi zagovarjala, da se v procesu razgovora uporablja izključno AI. Mislim, da bi nekje morala biti vključena tudi človeška roka.«