Stari strahovi vztrajajo navkljub mnogim priložnostim

Dve leti in pol po priključitvi novih članic EU dve tretjini novih državljanov še vedno verjame v boljše možnosti zaposlitve in izo-braževanja v ostalih članicah Unije. Istočasno pa mnogi tudi opažajo porast cen in korupcije po priključitvi. Približno ena tretjina novih EU državljanov govori o slabšem življenjskem standardu in vse večji ogroženosti delovnih mest v lastnih državah. Še posebej se za delovna mesta bojijo Madžari.

Državljani devetih novih članic, ki so se pridružile EU 1. maja 2004, spričo pripadnosti EU še vedno gojijo velika pričakovanja, a jih iz istega razloga prevevajo tudi strahovi. V primerjavi z letom prej je še enkrat porasel delež tistih, ki računajo na boljše poklicne možnosti in možnosti izobraževanja v ostalih članicah Unije, a nekateri strahovi ostajajo ali pa se še povečujejo: skrbi zaradi naraščajočih cen so še vedno velike. Veliko več ljudi kot lani je sedaj izrazilo tudi skrb zaradi vse več korupcije. Precej državljanov teh novih članic pričakuje podobne razmere tudi v naslednjih petih letih.
Vsi predstavljeni rezultati so iz GfK-jeve raziskave EU Index, ki je zajela 7.320 državljanov iz devetih držav.

Delo in izobraževanje
Kmalu po priključitvi Evropski uniji v letu 2004 je približno 75% državljanov novih članic verjelo, da bo odprtje meja zanje prineslo nove možnosti
izobraževanja in poklicne kariere v ostalih državah Unije. Leta 2005 je bilo tega mnenja le še 60% državljanov, danes pa je ta delež zopet približno 70%. Največji optimisti so Latvijci, sledijo jim Estonci in Poljaki. Okoli 87% anketiranih Latvijcev meni, da se možnosti zaposlovanja razvijajo v pozitivni smeri, in 82% jih vidi boljše možnosti izobraževanja v drugih državah EU. Slovenci smo pri možnostih zaposlovanja manj optimistični (67%), podobno kot na primer Čehi, toda še vedno bolj kot Ciprčani (40%) ali Madžari (54%). Skoraj trije od štirih Slovencev tudi menijo, da imamo po vstopu v EU boljše možnosti izobraževanja v tujini.
V vseh državah so predvsem študenti ter mladi med 18. in 29. letom tisti, ki vidijo situacijo zelo pozitivno: več kot tri četrtine jih meni, da imajo z vstopom svoje države v Unijo boljše možnosti za izobraževanje in zaposlitev v drugih državah EU. Osebe z zaključeno srednjo (poklicno) šolo pa z 61% niso bile tako zelo pozitivno prepričane, a so bile kljub temu precej bolj pozi-tivne kot pred dvema letoma (45%).

Ko pa so pod vprašajem delovna mesta v lastni državi, mnenja niso več tako zelo optimistična. Več kot tretjina anketirancev (37%) se boji za svoja
delovna mesta. To je najvišji odstotek od pristopa novih članic EU leta 2004. Naslednjih 36% anketirancev ni zaznalo nikakršnih sprememb (ne na bolje ali slabše) in samo 21% (16% leto prej) jih verjame, da so njihova delovna mesta danes bolj varna. Omembe vreden je kontrast med Madžarsko in Estonijo: Madžarska je edina država, kjer večina meni, da imajo manj varna delovna mesta – s 66% so Madžari na 1. mestu pesimistov. Nasprotno pa je Estonija edina država, kjer več kot polovica anketirancev trdi, da so njihova delovna mesta bolj varna. Slovenci smo nekje v sredini. Tretjina nas je mne-nja, da se je varnost zaposlitve odkar smo v Uniji poslabšala, slaba petina pa trdi, da se je izboljšala.

Življenjski standard in zdravstvo
Čeprav pričakovanja glede življenjskega standarda, ki so ga pričakovali državljani pridruženih članic v letu 2004, še niso dosegla takratnega nivoja, je v zadnjih dveh letih opaziti pozitiven razvoj: takrat je 30% ljudi pričakovalo višji življenjski standard, lani je le 15% anketirancev opazilo izboljšanje, danes pa je delež zopet narasel na 25%. Domnevanje, da se bo življenjski standard znižal, se je z 38% iz leta 2004 letos spustilo na 34%. Izstopa pa razkorak med posameznimi pristopnimi članicami, še posebej med Madžarsko in Estonijo. Medtem ko v Estoniji vsak drugi državljan meni, da se je življenjski standard zvišal, pa so na Madžarskem tudi na tem pod-ročju izrazito pesimistični: več kot dve tretjini Madžarov je prepričanih v nasprotno. Tudi Slovenci smo v primerjavi z drugimi novimi članicami EU, prej pesimistični kot optimistični. Dobra tretjina nas meni, da se je življenj-ski standard poslabšal, le vsak šesti pa je mnenja, da se je z vstopom v EU slednji izboljšal.
Prav tako se je znižalo število tistih, ki so bili prepričani, da se bo zdravstvo z vstopom v EU izboljšalo. V letu 2004 je bilo skoraj 35% ljudi prepričanih v izboljšanje, danes jih je le še 19% (v Sloveniji 15%).

Gibanje cen
Članice so se že leta 2004 bale dviga cen, strahovi pa so sedaj postali
resničnost. Prav tako kot lani tudi letos v povprečju 78% vprašanih meni, da so se cene v njihovih državah po vstopu v EU zvišale. V Latviji kar 97% državljanov meni, da so se cene bistveno zvišale, v Estoniji 89% in na Mad-žarskem 86%. Slovenci smo manj pesimistični, a tudi tu vsak drugi meni, da so sedaj cene višje (o.p. raziskava je bila izvedena pred uvedbo evra).

Korupcija in strah pred izgubo identitete
Pri vprašanju o korupciji, torej če se je na tem področju situacija izboljšala po pridružitvi EU, so mnenja polarizirana: na eni strani se srečujemo s per-cepcijo, da se je stanje izboljšalo, drugi pol, ki prevladuje, pa meni, da je korupcije vedno več.
Stališče, da se je korupcija poslabšala, se je enakomerno povečevalo po odstotno točko v preteklih štirih letih in je v letošnjem letu mnenje že skoraj vsakega drugega državljana pridruženih članic. To je 7 odstotnih točk več kot v letu 2006 in 14 odstotnih točk več kot leta 2004. Tako mnenje še posebej prevladuje na Cipru (72%). Da je korupcije manj pa v povprečju verjame le 7% novih EU državljanov.

Najbolj pozitivno mnenje na tem področju imamo Slovenci: 18% nas meni, da se je stanje izboljšalo. Na drugi strani pa opažamo povečevanje deleža tistih, ki so mnenja, da je korupcije vedno več. Leta 2004 je tako menil vsak četrti Slovenec, danes pa že vsak tretji.

Manj vpliva pa čutijo ljudje na njihove nacionalne vrednote in lastno identiteto: samo 22% jih meni, da je možno zaznati izgubo nekaj identitete. 18% jih celo pravi, da se je občutek identitete celo utrdil. Večina pa je vendarle mnenja, da vstop v EU ni vplival na njihove navade in vrednote.

Optimizem za prihodnost
V prihodnji petletni perspektivi se zdi prihodnost v skoraj vseh pogledih bolj pozitivna. Srednjeročno gledano pa več državljanov pristopnih držav članic vidi razvoj zdravstva, lastnega življenjskega standarda, zagotovljenost delovnih mest in korupcije v lastni državi v pozitivni smeri. Še posebej v zdravstvu jih večina verjame v izboljšanje stanja: medtem ko jih danes 19% verjame v izboljšanje, jih 38% računa na to v naslednjem petletnem obdobju. Tudi kar se tiče delovnih mest je stanje precej bolj optimistično: dolgoročno jih 31% upa na boljše stanje, to je 10 odstotnih točk več kot jih verjame danes.

Pri gibanju cen pa so srednjeročni pogledi na situacijo bolj pesimistični: tri četrtine vprašanih pričakuje povišanje cen v lastnih državah tudi v prihodnjih letih.

In kaj pričakujemo Slovenci?
Velike upe gojimo predvsem z vidika višjega življenjskega standarda, ki sodeč po rezultatih, v tem trenutku kaže bolj pesimistično podobo. Le vsak šesti Slovenec namreč verjame, da se je stanje na tem področju odkar smo v EU izboljšalo, toda skoraj vsak tretji računa, da bi se življenjski standard moral popraviti v naslednjih petih letih. Podobno pričakujemo večjo varnost zaposlitve in boljše zdravstveno varstvo. Pri slednjem smo vendarle najmanj optimistični, saj le vsak četrti Slovenec verjame v izboljšanje na tem področju v naslednjih petih letih. Čeprav veljamo pri cenah in korupciji v primerjavi z drugimi novimi članicami za večje optimiste, pa srednjeročni pogled na gibanje cen in povečevanje korupcije kaže bolj pesimistično sliko: dve tretjini vprašanih pričakuje povišanje cen tudi v prihodnjih letih, 39% pa tudi več korupcije.