3D tiskanje hrane bi lahko bil način, kako rešiti svet

Trg 3D tiskanja hrane bi naj po napovedih Research and Markets do leta 2023 zrasel na 525,6 milijona ameriških dolarjev (preračunanih 463,4 milijona evrov). Morda se komu ta številka zdi visoka, vendar če jo primerjamo z oceno 250 milijard ameriških dolarjev (preračunanih 220,4 milijarde evrov), na kolikor bi naj zrasel trg prehrambene tehnologije do leta 2022, je 3D tiskanje še vedno v povsem začetnih fazah razvoja. Zavedati se moramo, da je trg 3D tiskanja hrane zdrav trg, kajti ljudje in podjetja se šele spoznavajo z dotično tehnologijo in šele v zadnjem času bolj intenzivno modificirajo 3D tiskalnike s prehrambenimi materiali.

Na področju 3D tiskanja hrane obstaja širok spekter potreb in interesa s strani različnih akterjev. Research and Markets raziskava je prišla do zaključka, da je globalni trg 3D tiskanja hrane motiviran predvsem s strani povpraševanja po hrani, ki je do potankosti prilagojena posamezniku. Tukaj govorimo o prilagoditvi na ravni posameznih sestavin in celo hranilne vrednosti, ki se prilagaja glede na dieto posameznika. Glede na tehniko “gradnje hrane” je v razvoju kar nekaj različnih 3D tehnologij, ki zadovoljijo potrebam kar se tiče dizajna in procesiranja materialov. Vsaka posamezna tehnologija pokriva svoj segement, ki se v končni fazi lahko uporabi kot glavna tehnologija za 3D tiskanje hrane.

Dotična tehnologija se na drugi strani sooča z vrsto različnih problemov, od možnosti tiskanja različnih materialov, do pridobivanja “ready-to-print” materialov itd. Že res, da smo šele v začetnih fazah razvoja, vendar je potrebno te probleme karseda hitro odpraviti. 3D tiskanje hrane bi najprej lahko pomagalo pri reševanju problema oskrbovanja starejših v bolnišnicah, ali domovih za ostarele. V teh ustanovah že potekajo eksperimentalni projekti, ki pa vsaj za zdaj še ne morejo biti uporabljeni na večjih masah ljudi.

Kar se tiče komerciane rabe 3D tiskanja na področju hrane obstaja prav tako velik potencial. Govorimo predvsem o pekarnah, “high-end” restavracijah in prodajalnih. Verjetno bo ravno visoka kulinarika tista, ki bo najprej sprejela dotično pripravo hrane, kajti v teh restavracijah ni potrebne masovnih količin hrane, prav tako pa ni toliko pomembna hitrost prirpave hrane. Z nadaljnjim razvojem tehnologije se bo tudi to nedvomno spremenilo.

Za konec se lahko za trenutek ustavimo še pri vprašanjih etike in tistih, ki vnašanju 3D tehnologije na področje prehrane nasprotujejo. Glede na to, da je hrana skozi čas postala veliko več kot zgolj zadovoljevanje fizioloških potreb, je tovrsten zaščitniški odnos do hrane do neke mere razumljiv. Dejstvo pa je, da se tehnologija počasi infiltrira v vse pore človeškega življenja, kar pomeni, da si tudi akterji na področju hrane ne morejo privoščiti, da tehnologijo ne bi sprejeli medse. Seveda 3D tehnologijo tiskanja ne bodo sprejeli vsi, hkrati pa ji tudi vsi ne nasprotujejo.