Računalništvo, telefonija
31.10.2006 09:46
Posodobljeno 18 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Vlada je na spletu naredila korak nazaj


Koliko funkcionalnosti je v vladnih spletnih straneh naj presodi vsak sam.

Na domači vladni spletni sceni se obeta pravi mali škandal. Nanj je tokrat v pismu novinarjem opozoril Tomi Ilijaš, direktor podjetja za računalniški inženiring, ARCTUR d.o.o., ki je pred leti skrbelo za vladne portale. Po novem pa temu ni tako …

Objavljamo njegovo pismo:

Ministrstvo za okolje in prostor je poslalo okoli 500 naročnikom obvestilo, da bodo jih bodo prenehali obveščati o novostih na njihovih spletnih straneh. Razlog za to je “prenova” spletnih strani v skladu z odločitvijo MJU (aprila lani), da “poenoti” vse spletne strani v državni upravi. S tem je še eno zadnjih ministrstev opustilo slavni novičarski sistem GIDS, ki smo ga za Vlado RS vzpostavili že davnega leta 2000. GIDS je bil očitno že takrat napreden in je v 6 letih dobro opravil svojo nalogo. Ravno zato njegovi avtorji še toliko bolj obžalujemo lansko odločitev MJU, da s “poenotenjem” spletnih mest naredi korak ali dva nazaj pri spletnem komuniciranju z javnostmi.

Še nekaj besed o izvirnem grehu: V razpisu MJU (aprila 2005), ki je obsegal en (1) A4 list so bili izvajalci (bili smo eni izmed 4 vabljenih) pozvani, naj dajo ponudbo za prenovo več kot 100 spletnih mest. Proračun je bil omejen na 10 MIO (naročilo male vrednosti), zmagovalna ponudba (od dveh prispelih) je bila nižja od 5 MIO. Arctur, v tistem času vodilni izvajalec spletnih mest v državni upravi (DZ, portal Vlade RS, predsednik vlade, predsednik republike, nekaj ministrstev in veliko državnih uradov) ni oddal ponudbe, saj je smatral povabilo za neresno. Poleg cene je bil nesprejemljiv tudi rok izvedbe, saj je bil omejen na manj kot 14 (!) dni, zamuda pa kaznovana z visokimi penali (cca 200.000 SIT na dan). Seveda v tem roku ni bila končana niti stran MJU, kaj šele vse ostale. Po naših izračunih je izvajalec dolžan državi že najmanj 90 MIO SIT …

To, da so nove strani veliko grše in manj prijazne od večine starih lahko opazi vsak. Tisti bolj zagnani pa vsakodnevno čutijo velikanski manjko pri funckionalnosti. Že leta 2001 ste se namreč lahko novinarji naročili na tiste vladne novice, ki so jih še posebej zanimale. Izbrali so vir (npr ministrstvo za promet) in rubriko (npr sporočila za javnost ali razpis ali…). Obvestilo so prejeli po e-pošti, tisti najbolj zagreti pa celo po SMS sporočilih. Ta zahteva je prišla od vaših novinarskih kolegov, ki so se ob rojstvu prve spletne strani predsednika vlade (Drnovšek, dec 2000) pritoževali, da ni njihova dolžnost cel dan klikati po spletnih straneh in preverjati ali je UPV objavil kako pomembno sporočilo ali ne. No, po 6 letih so novinarji očitno veliko bolj tolerantni kot takrat 😉

Težave pri prehodu na “brezplačni” TyPO3 se kažejo tudi v nezmožnosti prenosa starih arhivov, ki obsegajo desetine tisočev novic, priponk in slikovnega materiala. To se lepo vidi na straneh predsednika vlade, ki ima za prvo leto vladanja eno stran, za ostale pa drugo … Da niti ne omenjam zelo okornega in neprijaznega iskalnika, ki je spet za nekaj razredov slabši od njegovega 6 let starejšega predhodnika.

Koliko je država s to potezo zares prišparala, ne vem. Vem pa, da sekretarja, ki je vse to vodil, ni več na MJU in razumem, da minister ne more pojesti svoje besede, ki jo je spomladi 2005 dal javno v oddaji Trenja. Bojim se, da je spletna pojavnost naše državne uprave veliko slabša, kot je bila pred 5 leti. Na žalost so še najbolj prikrajšane skupine ljudi, ki jim je splet glavni vir informacij. Nove strani namreč niso narejene v skladu s standardi za slepe in slabovidne, kar so predstavniki Zveze slepih že velikokrat javno povedali. Stare so bile!

Po mojem mnenju je vlada ustvarila še en monopol, saj kljub odprtokodni pretvezi nihče razen izbranega izvajalca ne more spreminjati ali nadgrajevati novega sistema. Mi smo velikokrat pisno zaprosili za dostop do “odprte” kode, pa nismo dobili niti odgovora. Koliko malih razpisov, naročilnic in študentskih napotnic je bilo izvedenih v tem času pa ne ve nihče.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

CREAPLUS d.o.o.

Letališka cesta 33F, 1000 Ljubljana, Tel: 05 907 42 70
CREAPLUS d.o.o. je družba za zastopstva, mednarodno distribucijo in sistemsko integracijo sodobnih rešitev s področja računalniške varnosti in kriptografije ter za načrtovanje, ... Več

SINERGISE d.o.o.

Cvetkova ulica 29, 1000 Ljubljana, Tel: 01 320 61 50
Sinergise razvija geografske informacijske sisteme Slovensko podjetje Sinergise je inovativno visokotehnološko podjetje. Ukvarja se z razvojem geografskih informacijskih sistemov ... Več
Zlati partner

Kaspersky

, ,
Kaspersky je globalno priznano podjetje, specializirano za raziskovanje, razvoj in ponudbo visoko zmogljivih varnostnih rešitev za informacijsko varnost in zaščito pred spletnimi ... Več

Seyfor d.o.o.

Cesta Goriške fronte 46, 5290 Šempeter pri Gorici, Tel: 05 393 40 00
Poslovni računalniški programi za javni sektor, podjetje, zasebnike ali obrtnike Saop je leta 1987 med prvimi v Sloveniji ponudil programsko opremo in je danes eden izmed vodilnih ... Več