Potrebujemo računalnike z empatijo

V zadnjem času je veliko govora o računalnikih, ki prepoznajo naša čustva in glede na to ustrezno reagirajo. Čez čas bomo morda dobili naprave, ki nam bodo pomagale, da bomo postali bolj empatični. Predstavljajte si situacijo, v kateri vas čaka pomemben nastop – službeni, šolski, ali kakršenkoli drug nastop. Pripravljate se na ta nastop in slučajno omenite Amazon Alexo (ki jo imate postavljeno na mizi) in ta se “zbudi” ter takoj začne predvajati pesem Selene Gomez. “Alexa, stop, stop, stop!”, je verjetno reakcij, ki bo sledila kajne?

Alexa in ostali asistenti te vrste ne pozna naših občutkov, ne ve kaj razmišljamo in ne vidi naših čustev. Danes smo obkoljeni z hiper-povezano družbo pametnih naprav, ki so bolj ali manj avtonomne, komunikacijske in odnosne. Kljub temu pa je vsem tem napravam skupno to, da niso zmožne prepoznati, kako vesel oz. žalosten je človek. Tukaj pa tiči problem.

Kaj pa, če bi vse te tehnologije – pametni zvočniki, avtonomna vozila, televizije, povezane naprave, telefoni – poznale naša čustva in se jih zavedala? Predstavljajte si, da bi te naprave v realnem času začutile našo neverbalno komunikacijo. Vaš hladilnik bi vam lahko pomagal do bolj zdrave prehrane, merilnik aktivnosti bi lahko skupaj s televizijo poskrbel za to, da bi se več gibali, ogledalo v kopalnici bi glede na vašo raven stresa izbralo pravo glasbo in prilagodilo razsvetljavo, vaš avtomobil bi začutil vašo utrujenost in vam ponudl, da bo sam prevzel vožnjo.

Kljub temu, da se to komu zdi svetloba leta stran, se znotraj področja umetne inteligence razvija t. i. čustvena umetna inteligenca oz. “emotion AI”. Ta se osredotoča na razvoj algoritmov, ki so sposobni prepoznati ne zgolj osnovna čustvena stanja kot so sreča, žalost in jeza, temveč tudi bolj kompleksna kot so kognitivni procesi od pozornosti, interesa, zmedenosti itd. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko tovrstna čustvena umetna inteligenca postala realnost v roku 5-ih let.

Eno od podjetij, ki se ukvarja s čustveno umetno inteligenco, je Affectiva. Zgradili so sistem, ki je sestavljen iz širokega nabora podatkov 6 milijonov obrazov iz 87 držav po celem svetu. AI algoritem lahko preko te baze prepoznava izraze čustev, hkrati pa lahko prepozna celo čustvene izraze znotraj različnih kultur. S pomočjo računalniških programov, analize govora, in “deep learning” tehnologije, podjetje Affectiva klasificira obrazne in vokalne ekspresije čustev. Kljub dobremu in hitremu napredku čaka podjetje še dolga pot – recimo, kako naučiti multi-modalni sistem, ali pa, kako zbirati podatke o manj pogostih izrazih kot so ponos in inspiracija?

Kdaj lahko pričakujemo “preskok” čustvene umetne inteligence?

Kot smo že omenili, področje čustvene umetne inteligence napreduje zelo hitro in strokovnjaki pričakujejo, da bo vsa tehnologija, ki nas trenutno obdaja, postala “čustvena” v roku petih let. Sposobna bo prepoznati človeške kognitivne in emocionalne potrebe, prav tako kot ljudje. “Emotion AI” bo inkorporiran v tehnologije, ki jih uporabljamo vsak dan, vendar bo tehnologije delovala v ozadju. Vse skupaj, naša celotna tehnološka interakcija bo bolj osebna, avtentična in interaktivna. Se še spomnite, kako je bilo pred ekranom na dotik? Mlajše generacije verjetno bolj slabo kajne? Nekaj takega se bo po napovedih zgodilo s čustveno umetno inteligenco.

Tukaj je nekaj aplikacij tehnologije čustvene umetne inteligence:

Avtomobilska industrija – Avtomobil bi lahko spremljal voznikovo stopnjo zbranosti, energije, distrakcije in stres ter temu primerno prilagajal glasbo ali ostale ergonomske nastavitve. V primeru avtonomnih vozila pa bi lahko avtomobil seveda prevzel nadzor in omogočil vozniku počitek.

Izobraževanje – V spletnih učilnicah in okoljih je zelo težko povedati, kdaj se učenec ali študent muči. Ko so enkrat rezultati testov pod pričakovanji, je prepozno – študent bo najverjetneje težko splezal nazaj na “zeleno vejo”. Kaj pa, če bi umetne inteligenca bila sposobna ponuditi personaliziranih učnih ur in predavanj, kjer bi sistem recimo upočasnil predavanje v času študentove zmedenosti, ali povedal šalo, ko bi za to bil čas.

Zdravstvo – Prav tako kot recimo spremljamo našo fizično pripravljenost in zdravje, bi lahko spremljali mentalno stanje, kjer bi zdravniku, če bi to seveda želeli, poslali naše podatke. Raziskovalci že razvijajo tehnologijo čustvene umetne inteligence za zgodnje odkrivanje Parkinsonove bolezni, ali preventive pri samomorih itd.

Comunikacija – Trenutno obstaja kar nekaj naprav, ki jih uporabniki dojemamo kot ljudi. Recimo razne asistente kot so Siri poimenujemo z nam bližnjim imenom in jih prosimo za razne nasvete, ko nam je težko. Vse to se dogaja še preden smo sploh dodali empatijo. Na drugi strani imamo mlajše generacije, ki so ravno zaradi odraščanja s tehnologijo izgubile ta občutek empatije. Potemtakem nas lahko čustvena umetne inteligenca zbliža in nas naredi bolj človeške kot smo sedaj.

Zavedati se moramo, da tako kot pri vsaki tehnologiji ne gre pričakovati sprememb čez noč. Vedno obstaja možnost za zlorabe in primer čustvene umetne inteligence je ravno tak, da lahko lepo vidimo, koliko nevarnosti se skriva v tej tehnologiji. Praktično ne moramo iti na bolj oseben nivo kot so naša čustva. Ljudje moramo vedeti kakšni podatki se delijo o nas in vse se mora dogajati transparentno. Ugotoviti bomo morali tudi to, kje so neke moralne meje za uporabo in razvoj aplikacij. Postaviti bo potrebno jasna pravila glede zasebnosti in etike. Delati bomo morali v smeri nepristranskih aplikacij in sistemov. Kljub temu pa ostaja stroka močno pozitivna in pravi, da je potencial za dobro veliko večji kot za slabo.