»Mislim, da so banke izgubile tekmo s fintechom«

13. junija 2017 se bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju odvijala prva konferenca Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev, ki jo organizira Uradni list skupaj s podjetjem Palsit d.o.o in Finpay.

O priložnostih in izzivih negotovinskega plačevanja je spregovoril vsebinski vodja strokovnega srečanja, g. Iztok Štorman, iz podjetja Finpay.

Osebna izkaznica

Iztok Štorman je diplomiral iz elektrotehnike, potem pa poleg magisterija iste vede opravil tudi magisterij iz ekonomije. »Bil sem prvi v Sloveniji, ki je magistriral iz mobilnega plačevanje,« pravi. Pri delu, ki ga opravlja, mu kombinacija tehničnih in poslovnih znanj pomaga tudi tako, da programerjem lažje »prevede«, kaj je vsebina pričakovanih finančnih rešitev, in po drugi strani lažje razume, kar tehniki pravzaprav počno. Poslovno pot je začel v Telekomu Slovenije, kjer se je ukvarjal z uvajanjem koncepta mobilnega plačevanja. Kariero je nadaljeval je bil v avstrijski Hypo Bank kot tehnični direktor za regijo Alpe Adria, nato pa je delal na razvoju digitalnih finančnih produktov v SKB. Danes dela za družbo Finspire, ki ima sedež v Švici. »Tam so banke že naredile skupne fintech produkte in z njimi uspešno zaustavile tekmece, recimo ApplePay. Naša strategija je, kako podobne produkte oziroma rešitve širili v regiji Adria, v Nemčiji in Avstriji,« pravi.

Šest bank v Švici se je že pred nekaj leti združilo v posebnem projektu. »Njihov namen je bil izriniti s trga Apple, ker jim je pobiral plačilne transakcije, tisti del bančnega kolača, ki je najbolj donosen. Skupna rešitev omogoča, da s pomočjo enotne elektronske denarnice plačuješ neodvisno od tega, pri kateri banki imaš račun. In to rešitev poskušamo uveljaviti tudi v Sloveniji in širši regiji,« pravi Iztok Štorman, ki vodi ljubljansko izpostavo švicarske fintech družbe Finspire.

V čem mora biti banka boljša, da se preko take rešitve obrani tistih, ki jim pravimo »prekucniški« (disruptive) fintech?
Mislim, da so tu banke izgubile tekmo. Če pogledamo v Slovenijo, recimo NLB, ki je s 33 odstotki prevladujoča na trgu, potem ugotovimo, da tudi ona trgovcev ne zanima, če da na trg svojo mobilno denarnico.

Preberite celoten članek – Delo, ponedeljek, 15.5.2017, Damjan Viršek