Vsake oči imajo svojega malarja

Izbira in uporaba pravih barv je ključna pri vzpostavljanju pristnega stika s potencialnimi kupci. Verjetno se večina tega niti ne zaveda, a ravno barve so tiste, ki dodajo čustveno noto in vas prepričajo v nakup nekega izdelka ali storitve. Sodeč po marketinških študijah, lahko barve v kar 80 odstotkih povečajo prepoznavnost blagovne znamke. Seveda pri izbiri barv zadeva ni zaključena, saj se zaradi izbire napačnega barvnega prostora lahko vse skupaj hitro zalomi.

Kaj sploh je barvni prostor? Morda v praksi pogosteje slišimo besedno zvezo barvni model, v vsakem primeru pa gre za natančno definiran razpon barv. Med laičnimi uporabniki najbolj znan barvni model je RGB, podjetniki, oblikovalci, fotografi in tiskarji pa se prej kot slej srečajo s prav tako izredno pomembnima modeloma CMYK in Pantone. In tukaj se vse skupaj zaplete. Od izbire barvnega modela je namreč odvisno, kako bo določen element izgledal na zaslonu in na papirju.

V resnici zadeva ni tako zapletena kot je slišati. Najenostavneje bi zadevo postavili v aspekt, če povemo, da je zaslon vašega računalnika črn, list papirja pa je v osnovi bel. Zaslon torej sam po sebi ne potrebuje črne barve, papir pa ne bele. Kam pes moli taco se sprašujete? Vse postane jasno, ko obelodanimo, da gre v primerih RGB in CMYK za kratici. RGB tako predstavlja tri osnovne barve in sicer rdečo (Red), zeleno (Green) in modro (Blue), barvni prostor pa predstavljajo vsi odtenki, ki nastanejo z mešanjem teh barv. In med temi odtenki je jasno tudi bela. Bela barva na zaslonu velike večine elektronskih naprav je torej mešanica vseh treh osnovnih barv.

Bele barve pa ne potrebujemo v tisku, saj se barve običajno nanašajo na belo podlago. Izbira RGB barvnega prostora v tiskanju torej ni najbolj smiselna. Verjetno ste že opazili, da ste na zaslonu opazovali eno sliko, ko ste jo natisnili na papir, pa so bile barve popolnoma drugačne. Razlog je barvni prostor. V tisku je bistveno bolj smiselna uporaba barvnega prostora CMYK. Spet gre kakopak za kratico. Črka C predstavlja barvo Cyan (svetlejši odtenek modre barve), M je Magneta (vijolično-rdeča), Y je za Yellow (rumena), K pa predstavlja črno (tudi Karbon). Ker se v tisku zelo pogosto uporablja barvni prostor CMYK je torej potrebna pretvorba. Pretvorba iz barvnega prostora RGB v CMYK je relativno enostavna, prinaša pa določene izgube nekaterih barvnih tonov, ker sta barvna prostora precej različna in moramo torej s štirimi osnovni barvami (cyan, magenta, yellow in pa črna) simulirati vse ostale tone. V praksi se ta izguba odraža v manj nasičenih in manj čistih barvah, nekaterih barv pa CMYK barvni prostor sploh ni zmožen prikazati. Določene barve so za to še posebej občutljive, predvsem so to živo oranžni ali živo zeleni toni, modra je malo manj občutljiva, rdeča pa je skoraj enaka. Ta izguba torej prinese drugačne barve na zaslonu računalnika in na papirju.

V domači rabi si takšne izgube in odstopanja nekako lahko privoščimo in jih pač toleriramo, v podjetjih pa je kot rečeno od izbire barv nemalokrat odvisen obstoj. Tako je nastal standardiziran sistem barv imenovan Pantone (tudi PMS). V lestvici Pantone določena šifra sestavljena iz šestih znakov (kombinacije črk in številk) pomeni natančno določen odtenek barve, brez odstopanja. Tako je barva označena z določeno šifro na vseh kontinentih, v vseh državah, na zaslonu in na papirju popolnoma enaka. Seveda je potrebno upoštevati, da vsak zaslon barve prikazuje malenkost drugačne.

V vsakem primeru torej velja nasvet, da se pred tiskanjem o izbiri barvnega modela posvetujete s tiskarji, saj je nenazadnje lahko na kocki tudi ugled.