5 brezplačnih alternativ za osnovna pisarniška programska orodja

Začetek leta je idealen čas za spremembe v poslovanju posameznega podjetja. Verjetno se pri tem mnogi srečujete z visokimi cenami licenc posamezne programske opreme, brez katere si težko predstavljamo vsakodnevna pisarniška opravila. Seveda imamo pri tem v mislih predvsem Microsoftova orodja kot sta Office in operacijski sistem Windows, ki pa jih lahko roko na srce, precej enostavno zamenjamo. Ker se je nadzor nad nelegalnimi kopijami programske opreme v podjetjih v zadnjem času močno povečal, si številna podjetja vrtoglavih kazni preprosto ne morejo privoščiti. Pa si začetek poglejmo kakšne so kakšne so kazni, če se bo na vašem računalniku znašla kakšna »piratska« zadeva. Sodeč po informacijah spletne strani BSA (goo.gl/mQWcq) bo lastnika računalnika, na katerem se bodo znašli nelegalni programi čakajo naslednje sankcije:

– Legalizacija: podjetje je dolžno izbrisati vse nelegalne kopije programske opreme in je za nadaljnjo uporabo programa primorano pridobiti licenco za posamezen program.

– Denarna globa: znaša 1700 EUR za podjetje in 340 EUR za odgovorno osebo.

– Pogodbena kazen: provizija proizvajalca programske opreme v višini 2-kratne cene posamezne kopije nelegalne programske opreme.

Iz tega lahko sklepamo, da bo škoda, ki bo nastala ob uporabi ilegalne programske opreme za podjetje precej velika. Seveda bo kazen odvisna tudi od narave same programske opreme. Ob uporabi dragih programov, se lahko namreč končna kazen za ilegalno programsko opremo dvigne tudi do vrtoglavih številk. Glede na to, da so pred nami še vedno precej nestabilni časi, verjamemo, da lahko takšne številke posamezna podjetja pahnejo tudi na rob preživetja. In kakšna je cena standardnega paketa za pisarniško okolje? Predpostavimo, da uporabljate vsaj dva računalnika (namizni in prenosni) in povsem standardno pisarniško programsko opremo:

2 x Microsoft Windows 8, SLO, DSP (samo z nakupom računalnika) – 280 EUR

Microsoft Office Home and Business 2010 SLO – 314 EUR

Adobe Photoshop CS6 WIN / MAC IE licenca – 840 EUR

BitDefender Antivirus Plus 2013, 3 Uporabniki, 1 leto – 40 EUR

Osnovni paket programskih orodij za poslovanje vas za dva računalnika tako okvirno stane 1500 EUR. Kar velika vsota denarja, sploh za novo nastala podjetja, ki pa bo še vedno veliko manjša kot v primeru kazni ob uporabi nelegalne programske opreme.

In kakšne so alternative?

Če vas budget enostavno ne premore zgoraj naštetega, še manj pa si lahko privoščite kakšnega Applovega Mac-a, ki je opremljen s sistemom Os X ter programsko opremo iLife in iWork, potem vam priporočamo, da se poslužite naslednjih alternativ:

1. Ubuntu – kot zamenjava za operacijski sistem Windows ali Applov OS X (goo.gl/Bm0MN)

Ubuntu 12.10 je odlična alternativa za Microsoftov operacijski sistem Windows. Ta bo uporabnikom ponudil preprost uporabniški vmesnik, ki bo zadovoljil tudi bolj zahtevnega uporabnika, ki računalnik uporablja predvsem v poslovne namene. Veliko informacij in dodatkov v zvezi s samim sistemom lahko najdete na spletni strani Ubuntu Slovenija, kjer so o samem sistemu zapisali naslednje:

Ubuntu je operacijski sistem, ki ga razvija skupnost. Primeren je tako za prenosne in namizne računalnike, kot za strežnike. Najsi ga uporabljamo doma, v šoli ali pri delu, Ubuntu vsebuje vse potrebno programje. Z njim lahko oblikujemo besedila, preglednice in predstavitve, poslušamo in urejamo glasbo, gledamo filme, brskamo po svetovnem spletu ali igramo računalniške igre. Poleg uporabniških programov pa Ubuntu vsebuje tudi zahtevnejša orodja za razvijalce in programerje.

In kaj pomeni beseda Ubuntu?

Ubuntu je afriška beseda, ki pomeni “humanost drugim” ali “Jaz sem to kar sem, zaradi tega kar smo vsi”. Ubuntu distribucija prinaša Ubuntu duh v programski svet.

2. LibreOffice – kot alternativa za Microsoft Office (goo.gl/S2lMy)

LibreOffice je brezplačen in odprtokoden, s funkcijami bogat pisarniški paket za Windows, Mac OS X in Linux, ki ponuja šest s funkcionalnostjo bogatih programov za potrebe po izdelavi dokumentov in obdelavi podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Je povsem poslovenjen, enostaven za namestitev in uporabo ter precej dobra izbira za domače uporabnike, podjetja, vladne in druge organizacije. S programskim paketom dobite tudi brezplačno, kakovostno podporo in dokumentacijo velike, zveste skupnosti uporabnikov in razvijalcev. LibreOffice uporablja ISO-standardizirani zapis ODF (OpenDocument Format), zna brati in pisati zapise programov Microsoft Office, kot tudi izvažati v zapisu PDF, tako da lahko do svojih dokumentov dostopate z vseh vrst računalniških naprav. S tem ponuja tudi najširšo možno združljivost z drugimi izdelki. LibreOffice je tudi nadvse prilagodljiv in ga lahko enostavno razširite z brezplačnimi dodatki, tako da lahko vzpostavite sistem, ki povsem ustreza vašim potrebam in navadam. Uporabniški Vmesnik LibreOffice je zahvaljujoč prizadevanjem slovenske skupnosti v celoti preveden v slovenski jezik, prav tako pa podpira samodejno zaznavanje napak slovenskega slovarja. LibreOffice lahko prenesete s https://sl.libreoffice.org/prenosi/

3. OpenOffice.org (goo.gl/QdC9Q)

OpenOffice.org je brezplačna, prosta in odprtokodna pisarniška zbirka, ki vsebuje programe za urejanje besedil, preglednic, predstavitev, vektorskih slik, matematičnih enačb in podatkovnih zbirk. Na voljo je za več različnih operacijskih sistemov. Mednje spadajo Microsoft Windows, GNU/Linux, BSD, Solaris in Mac OS X. OpenOffice.org podpira standard za izmenjavo podatkov OpenDocument in poskuša biti čimbolj združljiv z Microsoft Office, ki je njegov tekmec. OpenOffice.org temelji na kodi pisarniškega paketa StarOffice, ki ga je razvilo podjetje StarDivision (avgusta 1999 ga je prevzelo podjetje Sun Microsystems, ki ga je leta 2010 prevzelo podjetje Oracle Corporation). Izvorno kodo paketa so kot odprtokoden projekt izdali julija 2000. Izvorna koda paketa OpenOffice.org je na voljo pod licenco GNU Lesser General Public License (GNU LGPL). Projekt in paket se neuradno imenujeta »OpenOffice«, a si nekdo drug že lasti to blagovno znamko. Zato so za uradno ime izbrali »OpenOffice.org«, okrajšava zanj pa je »OOo«. OpenOffice.org je zbirka različnih programov, ki tesno sodelujejo in ponujajo zmožnosti, ki jih pričakujemo od modernega pisarniškega paketa. Mnoge komponente so načrtovane tako, da posnemajo tiste, ki so na voljo v Microsoftovem paketu Office. Komponente, ki so na voljo, so:

Writer

Urejevalnik besedil, ki izgleda in deluje podobno kot Microsoft Word. Vsebuje tudi možnost za izvoz dokumenta v datoteko oblike PDF (angl. Portable Document Format). Uporabljamo ga lahko tudi kot HTML urejevalnik za izdelavo in urejanje spletnih strani. Mnogi pravijo, da se Writer zelo dobro obnese pri pisanju daljših dokumentov, na primer knjig.

Calc

Program za urejanje preglednic in deluje podobno kot Microsoft Excel. Calc ponuja kar nekaj funkcij, ki niso na voljo v Excelu. Ena izmed takih funkcij je samodejno definiranje serij za grafikone, ki temelji na obliki uporabniških podatkov. Tudi Calc lahko dokumente neposredno shranjuje v datoteke PDF.

Impress

Program za predstavitve in deluje podobno kot Microsoft Powerpoint. Predstavitve zna izvažati v datoteke Adobe Flash (SWF) in PDF. Impressu manjkajo priložene predloge, ki pa jih lahko prosto prenesete z interneta.

Base

Program za delo z zbirkami podatkov in deluje podobno kot Microsoft Access. Base omogoča ustvarjanje in upravljanje z zbirkami podatkov. Prav tako lahko z njim gradimo obrazce in poročila, ki končnim uporabnikom omogoča preprost dostop do podatkov. Base lahko deluje kot vmesnik za dostop do različnih sistemov podatkovnih zbirk. Med njimi so zbirke podatkov Access (JET), podatkovni viri ODBC ter zbirke podatkov MySQL in PostgreSQL. Base je postal del zbirke z različico 2.0.

Draw

Program za urejanje vektorske grafike, ki je podoben programu Corel DRAW. Na voljo ima veliko prilagodljivih »veznikov« med predmeti, kjer je na voljo mnogo slogov za črte. Na ta način lahko gradimo slike in diagrame poteka.

Math

Orodje za ustvarjanje in urejanje matematičnih enačb, ki precej spominja na Microsoftov Equation Editor. Enačbe je mogoče vdelati v ostale dokumente, na primer v tiste ustvarjene z Writerjem. Math podpira več pisav in prav tako zna izvažati enačbe v datoteke PDF.

4. Notepad + + – kot alternativa za programsko orodje Dreamviewer (goo.gl/cEdHR)

Notepad + + je brezplačni urejevalnik HTML kode, ki je na voljo tudi v slovenskem jeziku. Program je namenjen izključno operacijskemu sistemu Windows in je pod zaščito GPL licence. Program podpira nekatere izmed naslednjih funkcionalnosti: Syntax Highlighting in Syntax Folding, PCRE (Perl Compatible Regular Expression) Išči/Zamenjaj, GUI entirely customizable, Document Map, Samodejno dopolnjevanje, Urejanje večih dokumentov hkrati (Tabi), Multi-View, WYSIWYG (tiskanje), Povečava, Večjezičnost, Snemanje makrojev, itd.

5. GIMP – kot alternativa za Adobe Photoshop (goo.gl/g5MxQ)

GIMP je kratica za GNU Image Manipulation Program (GNU program za urejanje slik). Gre za odprtokodno programsko opremo za urejanje fotografij, retuširanje, montažo slik (kompozicija) in avtorstvo slik. Program deluje na številnih operacijskih sistemih in je preveden v številne jezike. Kratica programa GIMP (angl. GNU Image Manipulation Program) pomeni odprtokodni program za zahtevnejšo in profesionalno obdelavo fotografij, risanje, ustvarjanje in oblikovanje rastrskih slik (slike, sestavljene iz točk ali pik, angl. bitmap). GIMP je eden prvih prostih grafičnih programov, ta pa je po desetletnem razvoju postal povsem ustrezen nadomestek komercialnih rešitev, kot je na primer Adobijev Photoshop. V programu bo moč najti številne napredne funkcionalnosti. Lahko se uporablja kot preprost program za upravljanje z barvami, obdelavo kakovostnih fotografij, vključuje pa tudi serijski pretvornik slikovnih formatov. GIMP je precej razširljiv in vsebuje veliko vtičnikov in razširitev, ki nam pomagajo pri obdelovanju enostavnih pa vse od zelo zapletenih fotografij. GIMP je pisan in razvit na UNIXovi platformi, ista koda pa lahko teče tako na operacijskem sistemu MS Windows kot sistemu Mac OS X. Čeprav je ta brez intuitivnega vmesnika, kot ga ima npr. Photoshop, pa je GIMP z njim popolnoma primerljiv in je trenutno najboljša brezplačna alternativa Adobijevemu Photoshopu.

Zaključek

Čeprav so zgoraj našteti programi nekoliko manj znani med običajnimi uporabniki, pa lahko kljub temu govorimo o precej kakovostni programski opremi. Ubuntu je že v svoji 12 različici postal precej kakovosten operacijski sistem, tega pa za svoje računalnike uporabljajo že številne velike svetovne korporacije. Linux skuša nenehno izboljševati svoje proizvode, s tem pa stopa po stopinjah velikih podjetjih, kot sta Microsoft in Apple. 1500 evrov je za majhno podjetje precej veliko denarja, tega pa je mogoče uporabiti za veliko bolj pomembne zadeve. Tukaj mislimo predvsem na oglaševanje, nenehen stik s strankami (službena potovanja), opremo pisarne, itd. Osebno smo mnenja, da lahko s pomočjo brezplačne programske opreme vodite posel povsem enako kot z nakupom nekoliko bolj »sofisticiranih« blagovnih znamk. Nov operacijski sistem Windows 8 na primer, ni nič manj zapleten kot je sistem Ubuntu, medtem ko je programski paket LibreOffice celo enostavnejši za uporabo kot Microsoftov paket Office. Odločitev je povsem vaša, vendar ne pozabite, da je najdražja oprema ravno piratska programska oprema.