Vreme
Slovenija, SI | 0°C oblačno | |
Veter
3 km/h, SW
Vlažnost
86%
Pritisk
1021 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
pet jan 3 | 3/-2°C | 12 km/h, W | 100% | 1020 mbar | |
sob jan 4 | 3/-2°C | 4 km/h, W | 75% | 1025 mbar | |
ned jan 5 | 4/3°C | 15 km/h, WSW | 75% | 1015 mbar | |
pon jan 6 | 8/9°C | 23 km/h, WSW | 91% | 1009 mbar | |
tor jan 7 | 11/7°C | 14 km/h, SW | 84% | 1006 mbar |
Vremenska napovedPetek, 3.1.2025 ob 17hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekPonoči se bo razjasnilo, do jutra bo po nekaterih nižinah nastala megla, ki lahko vztraja še del dopoldneva. Jutri bo delno jasno z mrzlim jutrom. NAPOVED ZA SLOVENIJOPonoči se bo razjasnilo, po nekaterih nižinah v notranjosti bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -2 °C. Jutri bo delno jasno. Dopoldne lahko bo po nekaterih nižinah še vztraja megla. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem do 10 °C. OBETIV nedeljo dopoldne se bo pooblačilo, na vzhodu je lahko še nekaj sonca. Zjutraj je ponekod možna megla. Čez dan bo zapihal jugozahodnik. V zahodnih krajih bo popoldne občasno rahlo deževalo. V ponedeljek bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bodo možne občasne rahle padavine. Pihal bo jugozahodnik. V torek kaže na oblačno in občasno deževno vreme. VREMENSKA SLIKAHladna fronta se pomika čez Slovenijo. Za njo se bo iznad Alp k nam širilo območje visokega zračnega tlaka. Pri tleh od severovzhoda k nam doteka hladnejši zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEPonoči se bo povsod razjasnilo, po nekaterih kotlinah bo nastala megla. V Kvarnerju bo pihala šibka burja. Jutri bo delno jasno z mrzlim in ponekod meglenim jutrom. Burja v Kvarnerju bo čez dan slabela. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2025-01-03 16:33 |
Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
03.01.2025 | dež s snegom | -2°C | 8°C | 100% | 1019mbar | |
04.01.2025 | pretežno oblačno | -4°C | 2°C | 78% | 1025mbar | |
05.01.2025 | oblačno | -3°C | 4°C | 81% | 1017mbar | |
06.01.2025 | rahel dež | 2°C | 7°C | 99% | 1012mbar | |
07.01.2025 | rahel dež | 4°C | 10°C | 87% | 1006mbar | |
08.01.2025 | rahel dež | 5°C | 7°C | 95% | 1014mbar | |
09.01.2025 | rahel dež | 6°C | 12°C | 83% | 1009mbar | |
10.01.2025 | dež s snegom | 2°C | 10°C | 98% | 1011mbar | |
11.01.2025 | sneženje | 1°C | 2°C | 95% | 1024mbar | |
12.01.2025 | dež s snegom | 1°C | 3°C | 98% | 1028mbar | |
13.01.2025 | oblačno | 4°C | 5°C | 93% | 1033mbar | |
14.01.2025 | oblačno | 4°C | 5°C | 92% | 1031mbar | |
15.01.2025 | rahel dež | 4°C | 8°C | 86% | 1030mbar | |
16.01.2025 | oblačno | 6°C | 9°C | 91% | 1033mbar | |
17.01.2025 | pretežno oblačno | 5°C | 11°C | 76% | 1034mbar |
Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.