Vreme
Slovenija, SI | 14°C jasno | |
Veter
2 km/h, W
Vlažnost
88%
Pritisk
1022 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
pet avg 8 | 31/19°C | 6 km/h, SSW | 37% | 1021 mbar | |
sob avg 9 | 32/21°C | 6 km/h, NW | 33% | 1021 mbar | |
ned avg 10 | 34/23°C | 7 km/h, ESE | 33% | 1020 mbar | |
pon avg 11 | 30/22°C | 8 km/h, E | 39% | 1019 mbar | |
tor avg 12 | 32/21°C | 7 km/h, ESE | 29% | 1016 mbar |

Vremenska napovedPetek, 8.8.2025 ob 6hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekDanes in jutri bo jasno in čez dan vse bolj vroče. Zjutraj bo ponekod nekaj kratkotrajne megle. NAPOVED ZA SLOVENIJODanes bo jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah nekaj kratkotrajne megle. Najvišje dnevne temperature bodo od 29 do 32 °C. Jutri zjutraj bo po nekaterih nižinah megleno. Čez dan bo sončno in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 31 do 33, na Goriškem in v Vipavski dolini do 35 °C. OBETIV nedeljo bo jasno in vroče. Vročina bo bolj izrazita na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja. V ponedeljek se bo nadaljevalo sončno poletno vreme. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Vročina v notranjosti Slovenije bo nekoliko popustila. VREMENSKA SLIKANad Alpami in Balkanom se nahaja območje visokega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se zadržuje topel in suh zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEPrevladovalo bo jasno vreme, nekaj oblačnosti bo le na območju Alp. Vse topleje bo. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2025-08-08 05:55 |

Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
08.08.2025 | ![]() |
jasno | 13°C | 31°C | 39% | 1021mbar |
09.08.2025 | ![]() |
jasno | 15°C | 32°C | 37% | 1021mbar |
10.08.2025 | ![]() |
jasno | 17°C | 34°C | 37% | 1020mbar |
11.08.2025 | ![]() |
jasno | 18°C | 30°C | 41% | 1019mbar |
12.08.2025 | ![]() |
rahel dež | 18°C | 31°C | 33% | 1015mbar |
13.08.2025 | ![]() |
jasno | 17°C | 33°C | 35% | 1015mbar |
14.08.2025 | ![]() |
jasno | 18°C | 35°C | 29% | 1013mbar |
15.08.2025 | ![]() |
jasno | 19°C | 34°C | 36% | 1012mbar |
16.08.2025 | ![]() |
dež | 19°C | 32°C | 42% | 1012mbar |
17.08.2025 | ![]() |
rahel dež | 18°C | 30°C | 47% | 1011mbar |
18.08.2025 | ![]() |
dež | 17°C | 30°C | 44% | 1009mbar |
19.08.2025 | ![]() |
rahel dež | 15°C | 23°C | 52% | 1014mbar |
20.08.2025 | ![]() |
dež | 11°C | 24°C | 45% | 1007mbar |
21.08.2025 | ![]() |
jasno | 9°C | 24°C | 40% | 1020mbar |
22.08.2025 | ![]() |
jasno | 10°C | 25°C | 38% | 1023mbar |



Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.