Vreme
Slovenija, SI | 9°C oblačno | |
Veter
4 km/h, ENE
Vlažnost
93%
Pritisk
1017 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
pet maj 9 | 14/10°C | 7 km/h, E | 64% | 1018 mbar | |
sob maj 10 | 18/9°C | 8 km/h, ESE | 42% | 1020 mbar | |
ned maj 11 | 19/12°C | 10 km/h, E | 45% | 1016 mbar | |
pon maj 12 | 10/10°C | 6 km/h, ENE | 94% | 1017 mbar | |
tor maj 13 | 16/7°C | 15 km/h, E | 43% | 1017 mbar |

Vremenska napovedPetek, 9.5.2025 ob 6hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekDanes bo precej oblačno, tu in tam bo še kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo. NAPOVED ZA SLOVENIJODanes bo pretežno oblačno, še je možna kakšna krajevna ploha. Pihal bo veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem ob šibki burji do 20 °C. Jutri bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 19, na Goriškem do 22 °C. OBETIV nedeljo bo večinoma sončno, popoldne lahko v hribovitem svetu nastane kakšna ploha. Jutro bo sveže, dan pa razmeroma topel. V ponedeljek se bo oblačnost od vzhoda povečala, ponekod v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo deževalo. VREMENSKA SLIKANad severnim delom srednje Evrope je območje visokega zračnega zraka, ki se počasi širi proti Alpam. V spodnjih plasteh ozračja k nam od vzhoda še doteka razmeroma hladen in vlažen zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEDanes bo pretežno oblačno. Predvsem na območju Alp in v Istri bo še nastalo nekaj ploh. Jutri se bo delno razjasnilo. Predvsem v Alpah bo čez dan nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2025-05-09 05:40 |

Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
09.05.2025 | ![]() |
rahel dež | 10°C | 17°C | 85% | 1018mbar |
10.05.2025 | ![]() |
pretrgana oblačnost | 7°C | 19°C | 48% | 1020mbar |
11.05.2025 | ![]() |
jasno | 6°C | 20°C | 45% | 1016mbar |
12.05.2025 | ![]() |
oblačno | 9°C | 13°C | 78% | 1015mbar |
13.05.2025 | ![]() |
pretrgana oblačnost | 6°C | 18°C | 42% | 1016mbar |
14.05.2025 | ![]() |
jasno | 5°C | 20°C | 46% | 1020mbar |
15.05.2025 | ![]() |
pretrgana oblačnost | 7°C | 22°C | 46% | 1019mbar |
16.05.2025 | ![]() |
rahel dež | 9°C | 20°C | 55% | 1019mbar |
17.05.2025 | ![]() |
pretežno oblačno | 5°C | 19°C | 47% | 1022mbar |
18.05.2025 | ![]() |
rahel dež | 7°C | 22°C | 45% | 1019mbar |
19.05.2025 | ![]() |
rahel dež | 11°C | 19°C | 67% | 1016mbar |
20.05.2025 | ![]() |
močan dež | 9°C | 18°C | 67% | 1012mbar |
21.05.2025 | ![]() |
dež | 6°C | 14°C | 72% | 1016mbar |
22.05.2025 | ![]() |
rahel dež | 3°C | 19°C | 45% | 1013mbar |
23.05.2025 | ![]() |
rahel dež | 5°C | 18°C | 57% | 1015mbar |



Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.