Vreme
| Slovenija, SI |
 |
-1°C jasno |
|
Veter
2 km/h, NE
Vlažnost
91%
Pritisk
1031 mbar
|
||
| Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
|---|---|---|---|---|---|
| tor feb 4 |  |
5/0°C | 5 km/h, ESE | 44% | 1032 mbar |
| sre feb 5 |  |
8/1°C | 4 km/h, ESE | 39% | 1035 mbar |
| čet feb 6 | |
7/0°C | 10 km/h, ESE | 58% | 1035 mbar |
| pet feb 7 |  |
4/1°C | 5 km/h, E | 67% | 1031 mbar |
| sob feb 8 | |
4/2°C | 5 km/h, ESE | 76% | 1031 mbar |
Vremenska napovedTorek, 4.2.2025 ob 6hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekDanes in jutri bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. NAPOVED ZA SLOVENIJODanes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 4 do 7, na Primorskem do 13 °C. Jutri bo precej jasno, po nekaterih nižinah v notranjosti Slovenije bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, najvišje dnevne od 7 do 10, na Primorskem do 15 °C. OBETIV četrtek se bo od vzhoda oblačnost povečala. Ponekod bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V petek bo pretežno oblačno. VREMENSKA SLIKANad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. K nam od severa doteka razmeroma hladen in suh zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEDanes bo pretežno jasno, ob severnem Jadranu bo pihala večinoma šibka burja. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megleno. Jutri bo precej jasno. Burja bo čez dan oslabela in se zvečer ponovno krepila. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megleno. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2025-02-04 05:42 |
| Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 04.02.2025 |  |
jasno | -1°C | 6°C | 49% | 1032mbar |
| 05.02.2025 | |
jasno | -1°C | 8°C | 46% | 1035mbar |
| 06.02.2025 | |
jasno | -1°C | 7°C | 55% | 1035mbar |
| 07.02.2025 |  |
rahlo sneženje | -1°C | 3°C | 70% | 1030mbar |
| 08.02.2025 | |
sneženje | 0°C | 3°C | 86% | 1030mbar |
| 09.02.2025 |  |
oblačno | -1°C | 4°C | 87% | 1032mbar |
| 10.02.2025 | |
jasno | -2°C | 5°C | 44% | 1030mbar |
| 11.02.2025 |  |
pretrgana oblačnost | -3°C | 4°C | 48% | 1030mbar |
| 12.02.2025 | |
dež s snegom | -3°C | 2°C | 66% | 1030mbar |
| 13.02.2025 | |
sneženje | -1°C | 1°C | 95% | 1029mbar |
| 14.02.2025 | |
oblačno | -4°C | 4°C | 77% | 1026mbar |
| 15.02.2025 | |
oblačno | -4°C | 4°C | 75% | 1022mbar |
| 16.02.2025 |  |
delno oblačno | -4°C | 5°C | 68% | 1020mbar |
| 17.02.2025 | |
pretrgana oblačnost | -4°C | 6°C | 60% | 1020mbar |
| 18.02.2025 | |
oblačno | -3°C | 7°C | 72% | 1019mbar |
Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.
Partnerji Računalniških novic Prikaži vse
e-asist d.o.o.
STUDIO DTS
AUDIO BM d.o.o.
