Vreme
| Slovenija, SI | 8°C jasno | |
|
Veter
6 km/h, SW
Vlažnost
89%
Pritisk
1008 mbar
|
||
| Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
|---|---|---|---|---|---|
| sob mar 14 | 15/7°C | 18 km/h, SW | 69% | 1006 mbar | |
| ned mar 15 | 15/8°C | 9 km/h, E | 53% | 1009 mbar | |
| pon mar 16 | 10/8°C | 7 km/h, E | 68% | 1018 mbar | |
| tor mar 17 | 6/4°C | 7 km/h, ESE | 91% | 1021 mbar | |
| sre mar 18 | 9/5°C | 18 km/h, NNE | 56% | 1020 mbar |

Vremenska napovedSobota, 14.3.2026 ob 6hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekDanes in jutri bo na vzhodu dokaj sončno, drugod pa spremenljivo oblačno z nekaj plohami. NAPOVED ZA SLOVENIJODanes bo na vzhodu dokaj sončno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bodo nastajale krajevne plohe, ki lahko popoldne občasno sežejo tudi nad osrednje kraje. Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 17, na severozahodu okoli 8 °C. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in sprva po nekaterih nižinah megleno. Več sončnega vremena bo proti vzhodu. Predvsem na zahodu bo lahko nastala kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo 2 do 7, na Goriškem in v Slovenski Istri okoli 10, najvišje dnevne od 13 do 18, na severozahodu okoli 10 °C. OBETIV ponedeljek se bo povsod pooblačilo. Padavine bodo popoldne od severa postopno zajele vso Slovenijo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladilo se bo. Meja sneženja se bo v noči na torek spustila do nadmorske višine okoli 800 m, v južni Sloveniji pa ob močnejših padavinah lahko še nekoliko niže. V torek bodo padavine oslabele in v večjem delu Slovenije ponehale. Hladno bo, na Primorskem bo pihala burja. VREMENSKA SLIKAVremenska fronta je dosegla zahodne Alpe, a se le počasi pomika proti vzhodu. Od jugozahoda doteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEDanes bo oblačnost od zahoda naraščala. Predvsem na območju Alp bodo nastajale plohe. V krajih vzhodno od nas bo ostalo dokaj sončno. Zapihal bo jugozahodnik, ob Jadranu jugo. Jutri bo v krajih zahodno od nas spremenljivo z nekaj plohami, drugod bo razmeroma sončno. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2026-03-14 06:20 |

| Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 14.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 3°C | 14°C | 79% | 1006mbar |
| 15.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 6°C | 14°C | 64% | 1009mbar |
| 16.03.2026 | ![]() |
pretežno oblačno | 7°C | 12°C | 64% | 1016mbar |
| 17.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 5°C | 9°C | 77% | 1020mbar |
| 18.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 2°C | 11°C | 45% | 1019mbar |
| 19.03.2026 | ![]() |
jasno | 3°C | 11°C | 41% | 1020mbar |
| 20.03.2026 | ![]() |
oblačno | 1°C | 11°C | 43% | 1013mbar |
| 21.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 3°C | 9°C | 56% | 1010mbar |
| 22.03.2026 | ![]() |
oblačno | 2°C | 11°C | 54% | 1013mbar |
| 23.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 6°C | 8°C | 90% | 1009mbar |
| 24.03.2026 | ![]() |
dež | 8°C | 10°C | 94% | 1001mbar |
| 25.03.2026 | ![]() |
dež s snegom | 2°C | 8°C | 93% | 998mbar |
| 26.03.2026 | ![]() |
sneženje | 0°C | 4°C | 63% | 1003mbar |
| 27.03.2026 | ![]() |
rahlo sneženje | -2°C | 3°C | 69% | 1008mbar |
| 28.03.2026 | ![]() |
oblačno | -4°C | 5°C | 69% | 1011mbar |


Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.





















