Test Samsung Mini LED M80H — hiter, barvit, ampak pogrešam lokalno zatemnjevanje

Na škatli piše Mini LED, v zaslonu pa ni tistega, zaradi česar ljudje sploh segajo po takih televizorjih. Samsung, kje je lokalno zatemnjevanje? Kje so cone, ki same prilagajajo svetilnost? Namesto tega se celoten panel zatemni naenkrat, kar bo kar velik »handikep« še pred začetkom testa.

Drugače pa je na papirju veliko dobrega. Ima 55-palčni VA panel s 4K, do 144 Hz, tri priključke HDMI 2.1 in procesor NQ4 AI Gen2, ki so ga do nedavnega dobivali dražji Samsungi.

Samsung Mini-LED M80H cena in specifikacije

• Samsung Mini-LED M80H (55 palcev, 139 cm): med 500 in 550 €

Samsung Mini-LED M80H – ne daje vtisa prestiža, ampak povsem običajnega televizorja

Spredaj nimam pripomb. Okvir je zelo tanek, spodnji rob je čist in 55-palčna črna pravokotna površina na pohištvu ne opozarja nase. Samsung temu pravi Metal Stream. Materiali zadaj hitro izdajo, da nisem v razredu dražjih televizorjev (na primer Neo QLED), vendar me to ne gane. Televizor ne kupujem zaradi oblike, ampak zaradi sposobnosti prikazovanja dobre slike.

Bolj kot oblika me moti postavitev priključkov. Dva HDMI vhoda in Ethernet gledata nazaj, zato Samsung M80H ni idealen kandidat za tiste ekstremno tanke stenske montaže, pri katerih televizor skoraj poljublja steno. Samo trije HDMI priključki so lahko omejitev, vendar je Samsung vsaj naredil, da vsi trije sprejmejo 4K pri 144 Hz.  Če imam PS5, Xbox, gaming računalnik in soundbar prek eARC, pa sem že en priključek v minusu. Tudi en sam USB je precej skopa odločitev.

Samsung mu pravi Mini LED. Težko se z njimi strinjam

Nimam specializirane opreme, s katero bi lahko ugotovil, koliko con zatemnjevanja ima televizor. Ampak pri tem televizorju lahko tudi s prostim očesom opaziš, da se ne obnaša enako kot klasičen Mini-LED. Zaženite katerikoli film, prevrtite na prvi temni prizor s svetlimi elementi. Če bi imeli OLED televizor, bi ta vklopil ali izklopil posamezne slikovne pike. Na primer, če bi imeli v prizoru luč, bi pike okoli nje ostale osvetljene, vse ostale pa zatemnjene. Klasičen Mini-LED bi prižgal cono (območje) okoli luči, vsa bližnja območja pa zatemnil. Samsung M80H osvetlitve prilagaja globalno. Če zazna zelo temen prizor, jo lahko zmanjša po celotnem zaslonu. Ko pride nekaj svetlega, mora sprejeti kompromis. To za seboj potegne nekaj slabega in tudi nekaj dobrega.

Na eni strani nimam klasičnega Mini LED cvetenja okoli belih podnapisov. Ni območja osvetlitve, ki bi se prižgalo za napis in za seboj pustilo sivkast oblak. Na drugi strani pa tudi nimam tistega občutka, ko majhna svetla točka iz skoraj črnega prizora izstreli ogromno svetlobe.

Črna je zvečer boljša, kot sem pričakoval

VA je pri televizorjih še vedno moj ljubši kompromis od običajnega IPS-a, kadar veliko gledam filme naravnost pred televizorjem. Privzeti kontrast je približno 5000 : 1, kar ni slabo VA panel brez lokalnega zatemnjevanja.

Če gledam običajen temnejši kader, kjer ni ekstremne kombinacije majhnih svetlih elementov in črnine, Samsung M80H ne izgleda poceni. Črne površine imajo dovolj globine, slika ima volumen, obraz v temnejšem prostoru ne plava na mlečno sivem ozadju.

Potem pa naletiš na bolj kompleksne prizore, katerih je več kot tistih čisto običajnih, ki jih Samsung M80H zmore dobro prikazati. Nočna ulica z močnimi avtomobilskimi žarometi. Bela luna na črnem nebu. Televizor mora kar naenkrat izbirati. Če ohrani osvetlitev višje, postane črna bolj siva. Če z globalnim zatemnjevanjem zniža svetlobo, postane ozadje lepše, vendar hkrati izgubi del intenzivnosti tudi svetel predmet. Pri pravem Mini LED-u s stotinami con tega kompromisa ne bi bilo treba sprejeti v takšnem obsegu.

Čez dan, ob zmerni svetlobi, je kontrast boljši kot ponoči

Čez dan oziroma ob zmerni ambientalni svetlobi je njegov kontrast precej prepričljivejši. Majhna količina svetlobe v prostoru našemu očesu pomaga, da črno na LCD-ju zaznamo kot globljo. Ko sem prostor popolnoma zatemnil, je bilo lažje opaziti, da panel vendarle oddaja svetlobo tudi tam, kjer bi si želel popolno temo.

Svetilnost bi morala biti as v rokavu za Mini-LED

350 nitov ali kandel je zelo povprečna številka. Vem, da smo v nižjem rangu televizorjev, ampak sem vseeno pričakoval več. HDR slika sicer ni čisto izgubljen primer. Barve so v redu, ampak manjka tisti spektakel, ki sem ga zdaj že vajen. Če imam na zaslonu sonce med oblaki, bi si želel, da je občutno svetlejše od preostale slike. Pri eksploziji bi moral ogenj za trenutek skoraj zarezati v oči. Skratka, HDR svetilnost je bolj podobna SDR svetilnosti pri dobrem televizorju. Škoda, da Samsung še vedno ne podpira Dolby Vision.

Barve so področje, kjer M80H ne deluje kot poceni LCD

Če mu pri svetilnosti hitro zmanjka sape, ima pri barvah precej več energije. Samsung uporablja PFS sistem osvetlitve oziroma filter za širši barvni razpon. Namen je podoben kvantnim pikam. Dobiti čistejše in bolj nasičene primarne barve kot pri osnovnem belem LED LCD-ju. To se vidi predvsem pri zelenih, modrih in intenzivnejših rdečih tonih. Samsung M80H zna pokazati lepo živahno sliko, ne da bi moral takoj skočiti v groteskno prenasičenost.

Colour Booster Pro oziroma podobne funkcije imajo na prvi pogled učinek. Trava je bolj zelena, nebo bolj modro, obraz dobi več topline. Čez deset minut pa začneš opažati, da je vse skupaj postalo nekoliko preveč. Za film bi izbral Filmmaker Mode in potem po potrebi popravil samo nekaj osnovnih nastavitev. Za vsakodnevno televizijo mi Standard ni moteč. Je nekoliko živahnejši, toda pri dnevni svetlobi to pogosto deluje dobro.

Procesor je boljši od panela

NQ4 AI Gen2 uporablja 20 nevronskih mrež za obdelavo slike in zvoka. Največ koristi sem videl pri vsebinah, ki televizorju dejansko dajo nekaj dela. Dober 4K Blu-ray ne potrebuje reševanja. Tudi kakovosten Netflix 4K signal že pride dovolj čist. Športni kanal v 1080p? Starejša serija? YouTube s prenizkim bitrateom? Tam je procesor pomembnejši. Pri dobro ohranjenem Full HD viru Samsung M80H lepo očisti robove, zmanjša občutek mehke slike in jo preslika na 4K panel, ne da bi takoj začel risati umetne podrobnosti.

144 Hz je čisto zadosti za gamerje

Vsi trije HDMI vhodi sprejmejo 4K pri 144 Hz, dobim VRR, ALLM, AMD FreeSync Premium, HGiG, Game Motion Plus, ultraširoka razmerja in Samsungov Game Bar. Slednji je uporaben za hitre informacije. Ni mi treba kopati po treh ravneh menijev, da preverim, ali VRR res deluje, koliko Hz trenutno dobivam ali kateri igralni način je aktiven. Vse pomembno je na enem mestu.

Če si pripravljen igrati na FullHD, lahko osvežitev povečaš na 240 Hz. Na 55-palčni diagonali 1920 × 1080 seveda ni ravno vzor ostrine. Sedeti blizu in gledati namizje v Full HD ni zabavna ideja. Seveda pride to v poštev zgolj, če res potrebuje dodatno odzivnost v Counter Strike, Apex Legends, Valorant in podobno.

Hudega razmazovanja pri hitrih gibih nisem opazil. Nekaj ga je, ampak nič kritičnega. Latenca ni najnižja, ampak je še pod tisto mejo, pri kateri ne boš opazil posledic. Povprečna zakasnitev je okoli 10 ms.

Tizen je poln vsega, samo tistih nišnih aplikacij, ki jih jaz uporabljam, nima

One UI Tizen je zelo hiter. Aplikacije se odpirajo hitro, navigacija je tekoča in izbira pretočnih storitev je tako široka, da zunanjega predvajalnika zaradi manjkajoče aplikacije verjetno ne bom potreboval. To bi rekel, če bi bil običajen uporabnik. Žal je izbor zame preozek. Plex sicer je na voljo, ampak jaz uporabljam Jellyfin. Prav tako nisem našel možnosti, da bi si naložil svoj zaganjalnik (na primer Projectivy). Rad uporabljam tudi pretočno storitev Moonlight, s katero iz mojega računalnika prenašam sliko na televizor v spodnjem nadstropju. Pogrešam svobodo za bolj naprednega uporabnika. Za običajnega pa se marsikaj dogaja, vključno s trgovino za umetnost, Now Brief za hitre povzetke (tako kot pri telefonu), SmartThings za povezovanje s preostalim domom in še več.

Samsung obljublja sedem let nadgradenj sistema Tizen.

Zvok je samo povprečen

Zvok je pričakovano precej manj ambiciozen od slike. Dva kanala, skupno 20 W. Samsung doda OTS Lite, Adaptive Sound+, Active Voice Amplifier in Q-Symphony. OTS Lite se z obdelavo trudi zvok prostorsko vezati na dogajanje na zaslonu. Adaptive Sound prilagaja zvočno ravnovesje vsebini in prostoru, Active Voice Amplifier pa pomaga, ko je okoli mene hrup.

Dialog je dober. To mi je pri televizorju zelo pomembno. Ni mi treba pri vsakem tihem pogovoru dvigovati glasnosti in jo nato pri prvi eksploziji panično zmanjšati. Tudi srednji toni niso povsem prazni. Pri basih ga pa čisto zmanjka. Soundbar je skorajda obvezen.

Prej ga vidim v vlogi gaming televizorja kot pa televizorja za filme

 Če ga kupujem zato, ker pričakujem črnino in HDR učinek dobrega Neo QLED-a, bom razočaran. Lokalnega zatemnjevanja ni, približno 350 nitov pa je premalo, da bi HDR res pokazal mišice.

Zdi se mi, da ima nakup večji smisel za gamerje, ki iščejo ogromno diagonalo, ki je obenem dovolj hitra in še vedno prikaže lepe barve. Če pa iščete dober Mini-LED za zabavo ob filmih in serijah, je bolje, da pogledate pri rivalih za podobno ceno.