Slovenci razvili napravo za dezinfekcijo denarja
Svet se počasi vrača v novo “korona realnost”, katero bo vsaj v začetni fazi spremljala velika mera pazljivosti. Trije mladi Grosupeljčani so v času ukrepov proti širjenju novega koronavirusa razvili napravo, ki z UV-svetlobo razkuži do 100 bankovcev na minuto. Za uporabo naprave se dogovarjajo z nekaj slovenskimi bankami. V naslednjih dneh bodo v eni izmed bank izpeljali testno obdobje, je za STA povedal eden od članov ekipe Žan Brezec.
Da je zagotavljanje zdravja in varnosti vrednota praktično vseh podjetij po svetu, dokazujejo tudi velikani kot so Apple, ki je doniral več kot 15 milijonov dolarjev, Tesla, ki razvija ventilatorje iz delov avtomobilov in tudi modne blagovne znamke, kot je Dior, ki proizvaja zaščitne maske. “Počasi se vračamo v normalno življenje, vendar bomo morali biti po pandemiji bolj previdni,” pravi Brezec in dodaja, da nekatere države, med njimi Kitajska, Južna Koreja, Madžarska in ZDA, denar že dezinficirajo ali zadržujejo v karanteni.
V to, da je denar eden najbolj razširenjenih prenašalcev virusov in bakterij, ne dvomi nihče. V anketi med 230 ljudmi so člani razvijalske ekipe ugotovili, da več kot polovico skrbi prenos bolezni z gotovino, več kot 80 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da bi uporabili drug bankomat, če bi ta nudil dezinficiran denar.
Cash Cleaner 100
Napravo so razvili v času ukrepov za zajezitev epidemije. “Razvoj v času koronavirusa je predstavljal kar nekaj izzivov. Konstrukcijo in dizajn funkcionalnih delov in ohišja smo morali sproti spreminjati in prilagajati glede na lokalno dostopne materiale in proizvodne procese. Tudi delo na daljavo je predstavljalo ovire, saj pot do take rešitve z ničle zahteva močno timsko delo, veliko testiranj, skupnega reševanja problemov in improvizacije,” je pojasnil Brezec. Napravo so uspeli z lastnimi sredstvi razviti v dobrem mesecu dni.
Naprava, ki so jo poimenovali Cash Cleaner, razkuži do 100 bankovcev na minuto s pomočjo UV-C spektra svetlobe, tehnologije, ki se uporablja za dezinfekcijo bolnišnic, laboratorijev, ordinacij in podobnih okolij.
Trenutno se za uporabo naprave dogovarjajo z nekaj slovenskimi bankami, v naslednjih dneh pa bodo v eni izmed bank izpeljali tudi testno obdobje. V kateri banki bo to, Brezec še ni mogel razkriti. “Trenutno lahko izdelamo eno napravo na dan, večji obseg naročil pa bi nam omogočil optimizacijo procesov in proizvedli bi lahko do 100 naprav na mesec,” je STA povedal Brezec.
Na trgu so zasledili tri konkurenčne rešitve. Ena je naprava iz Južne Koreje, ki je bila zasnovana v času epidemije mersa leta 2012, ki pa uporablja drugačno tehnologijo. “Zasledili smo jo tudi sami, vendar zanjo v znanstvenih raziskavah nismo našli dovolj dokazov, da deluje na viruse in bakterije na površinah, da bi jo uporabili,” je dejal Brezec. Na Kitajskem je na voljo nekaj UV-omaric, ki se med drugim oglašujejo za dezinfekcijo denarja, vendar te UV-svetlobi ne izpostavijo vsakega bankovca posebej. “Deloma se zanašajo na dezinfekcijo z ozonom, ki je stranski produkt UV-žarnic in so zato časi dezinfekcije podaljšani,” je pojasnil.
Tretja pa je rešitev turškega startupa, ki pripravlja dezinfekcijo denarja v bankomatih, “vendar je ta pot razvoja daljša in planirajo širšo implementacijo rešitve šele leta 2023“, pravi Brezec.
Glavna konkurenčna prednost Cash Cleanerja je, da UV-C žarkom izpostavi vsak bankovec posebej, in to vsako stran posebej. Izpostavljenost bankovcev v tej napravi z varnostnim faktorjem ustreza predpisom dobavitelja žarnic UV-C tehnologije Osram. Učinkovitost pa so načrtovali tudi ustrezno z ugotovitvami potrjenih znanstvenih raziskav.
Prijavi napako v članku