Umetna inteligenca, prijatelj ali sovražnik?

Kaj je singularnost?

Ko govorimo o tehnološki singularnosti, je to točka v prihodnosti, ko bo umetna inteligenca dosegla višjo stopnjo inteligence od njenih stvariteljev, torej ljudi. Takrat bo s pomočjo samo-učenja sama sposobna izdelati še bolj inteligentne verzije same sebe. Ko bo ustvarjena pozitivna povratna zanka nenehnih izboljšav, bo prišlo do izjemno hitrega tehnološkega razvoja, tako neslutenega, da ga ne bo več moč niti predvideti. V tej točki naj človeštvo ne bi bilo več tisto, ki bo odločalo o svoji lastni prihodnosti. Tako rekoč bosta nadaljnji razvoj dogodkov in posledično naša usoda v rokah te super-inteligence. Izraz singularnost in celoten koncept je že daljnega leta 1986 skoval pisec znanstvene fantastike Vernon Vinge. Danes ob izrazitemu vzponu in bliskovitem razvoju umetne inteligence ta ideja pridobiva več in več somišljenikov.

Hitrost tehnološkega napredka

Pa začnimo na začetku. Moorov zakon pravi, da se število tranzistorjev na integriranjem vezju podvoji vsaki 2 leti. To pomeni, da moč procesorjev, spominska kapaciteta in tudi število prikaznih pikslov na digitalnih kamerah naraščajo eksponentno. Ta vzorec, ki ga je leta 1965 opazil in opisal soustanovitelj Intela Gordon Moore in naj bi veljal predvidoma do leta 2025, se tako počasi bliža koncu. Dosegli smo že skrajne meje rasti, saj so leta 2013 že opazili upad te eksponentne krivulje, cikel se je namreč iz 2 podaljšal na 3 leta.

Kaj sedaj? Dosegli smo točko, ko napredek v tej tehnologiji ni več mogoč. Ker se je Moorov zakon izkazal za izjemno pravilnega, je v tem trenutku pričakovati izrazit preboj neke nove tehnologije, ki bo omogočila nadaljnji razvoj po njegovem vzorcu. Ena od smeri, ki ta trenutek veliko obljubljajo, so kvantni računalniki. Osnovna enota kubit nima več, tako kot bit, le dveh možnosti, temveč, kot za kvantni svet velja, poleg obeh skrajnih vrednosti, še ves spekter potencialnih možnosti med 0 in 1. Ta lastnost superpozicije kvantnih delcev bi seveda pognala moč in hitrost računalnikov v neslutene višave.

Napovedi pristašev in nasprotnikov

Futurist in izumitelj Raymond Kurzweil, ki je tudi eden največjih zagovornikov in promotorjev teorije singularnosti, je v svojih knjigah navedel kar nekaj možnosti razvoja. Kot eno od verjetnosti omenja integracijo med človekom in umetno inteligenco, slednja bo namreč ljudem služila kot nekakšen vezni člen s svetom. Temu podobno vlogo danes igra pametni telefon, ki je pravzaprav naš podaljšek v svet. Ta je sicer danes še ločena celota, nekoč pa naj bi bile te meje kje se človek konča in kje začne elektronika, bolj zabrisane. S pomočjo raznih naprav, pritrjenih, vgrajenih ali na kakšen drugačen način povezanih z nami, bi postali ljudje neke vrste hibrid med človeško vrsto in umetno inteligenco.

Seveda imamo na drugi strani poznavalce, ki svarijo pred nekontroliranim razvojem umetne inteligence. Eden najbolj vidnih nasprotnikov je lastnik Tesle in SpaceX programa, velik vizionar in izumitelj, Elon Musk. Ta pogosto v svojih intervjujih opozarja na posledice, ki lahko sledijo tako hitremu razvoju, ki lahko kaj hitro uide nadzoru, kar pa bi bilo pogubno za človeštvo. Meni namreč, da bi bilo potrebno to tehnologijo resnično držati pod strogim nadzorom, če se želimo izogniti tistim najbolj črnim scenarijem nadvlade umetne inteligence.

Musk in njemu podobni skeptiki pa imajo očitno velik vpliv, na kar kažejo tudi oglasi podjetij, ki izdelujejo robote, pametne naprave, pametne asistente in druge izdelke, ki temeljijo na umetni inteligenci. Pri podjetju Anki so se pri oglaševanju svojega najnovejšega robota Vectorja odločili, da se bodo s tem dvomom spopadli kar brez ovinkarjenja: https://www.youtube.com/watch?v=5rme7dtOiy4

V katero smer se bo razvoj odvil ni mogoče napovedati. Seveda je odvisno od nas samih ali bomo dovolj modri, da bomo napredno tehnologijo uporabili v splošno dobro in kot civilizacija stopili korak naprej. Naša usoda namreč ni odvisna le od našega inteligenčnega kvocienta, ki bo ustvaril to tehnologijo, temveč tudi od emocionalnega, saj jo bomo le z njim znali uporabiti na pravi način.