Raziskava: Facebook postal bolj učinkovit pri odstranjevanju sovražnega govora

Pod naslovom »Sovražni govor globalno in lokalno« je nedavno na Fakulteti za družbene vede potekal posvet prijavne točke Spletno oko na temo sovražnega govora. Posvet je sledil objavi o rezultatih monitoringa kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu. Tekom drugega monitoringa kodeksa so IT podjetja Facebook, Twitter ter Youtube odstranila 59% prijavljenih primerov sovražnega govora, medtem, ko je bil delež odstranitev v prvem monitoringu polovico manjši.

Povečan delež odstranjenih primerov v primerjavi s prvim monitoringom je v prvem predavanju Ronald Eissens iz mednarodne mreže INACH označil kot določen, a ne zadosten napredek. Družbena podjetja imajo na tem področju po njegovih besedah zaposlenih premalo ljudi s premalo znanja. Za zaščito demokracij pred toksičnimi učinki sovražnega govora so po njegovem mnenju ključni podpora nevladnim organizacijam, nadaljnji pritiski na ustrezno reagiranje družbenih omrežij in vpeljava vsebin o človekovih pravicah v kurikulume. Meni, da je potrebna podpora mehkim odzivom v obliki kontranaracije, ne gre pa niti brez ustrezne zakonodaje, ki ne sme biti zgolj črka na papirju.

Iz 0 na 57 % odstranjenih vsebin, Twitter in Youtube brez odziva

Rezultate slovenskega dela drugega dela monitoringa je v drugem predavanju predstavil kordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl. Prav v primeru Slovenije je bila razlika v primerjavi s prvim monitoringom med največjimi. IT podjetja so namreč odstranila 57% vseh prijavljenih primerov sovražnega govora medtem ko v prvem monitoringu niso odstranile niti enega primera.

Drugače kot v prvem monitoringu je Spletno oko primere sovražnega govora prijavljalo tudi preko, t.i. »trusted flagger« opcije, ločenega kanala za prijavo, ki jo družbena omrežja dodelujejo organizacijam na tem področju. Facebook je pri teh primerih odstranil 82% vseh prijavljenih vsebin, pri prijavah, ki so bile posredovane po običajnih kanalih, pa 77%. Na drugi strani je po Motlovih besedah problematično, da Twitter in Youtube nista odstranila niti enega primera spornih vsebin in se ob tem na prijave nista niti odzvala.

Mediji naj postavijo jasna pravila

Program se je zaključil s predavanjem novinarja in kolumnista Lenarta J. Kučića, ki je sovražni govor primerjal z virusom, ki za družbo nima zelo velikih posledic, dokler ji ne pade imunska odpornost. Ravno to se danes marsikje po svetu dogaja. Troli, ki zelo poudarjajo svobodo govora, po njegovih besedah zelo učinkovito uničujejo svobodo govora pri žrtvah, ki se zaradi napadov ne upajo več izpostavljati. Izpostavil je tudi odgovornost medijev, ki morajo na tem področju po njegovih besedah postaviti jasna pravila, tako, da bodo lažje odgovarjali na morebitne pritožbe.