“Po nesreči” odkrili “neuničljive” baterije

Vse kaže na to, da bo naša prihodnost električna, kar med drugim pomeni tudi, da se bomo v veliki meri zanašali na baterije. V resnici se že danes, a če želimo še pospešiti razvoj in uporabo alternativnih virov energije, bomo potrebovali bistveno večje, zanesljivejše in predvsem precej zmogljivejše baterije.

Veliki paketi baterij so izredno težki in zelo dragi, saj so za izdelavo potrebni redki in dragi materiali. Poleg vsega tega imajo baterije, kakšrne poznamo danes, še eno veliko pomanjkljivost – sčasoma njihova zmogljivost jenja, vse dokler ne postane praktično neuporabna. Danes najpogostejša litij-ionska baterija naj bi prenesla nekaj tisoč ciklov polnjenja, preden se popolnoma izčrpa. S tem se verjetno vaš pametni mobilni telefon ravno ne strinja, saj lahko manjšo zmogljivost opazimo že mnogo prej.

V tem primeru zamenjava resnici na ljubo ni pretirano draga, v večini primerov tudi ne ravno zapletena, precej večja težava je že zamenjava avtomobilske baterije oziroma akumulatorja, paket baterij, ki poganja električni avtomobil, pa lahko zamenja samo strokovnjak. In baterije, ki električne avtomobile poganjajo danes, se izčrpajo in jih je treba zamenjati. Baterije, ki bi “preživele” avtomobil, bi torej lahko pomenile ogromen korak v razvoju in uporabi alternativnih virov energije.

Razlog za to, da litij-ionska baterija sčasoma spreminja lastnosti, je seveda litij oziroma njegovi depoziti. Ti se nabirajo na elektrodah, kar preprečuje ustvarjanje naboja. Strokovnjaki torej razlog poznajo in lahko najdejo rešitev. Očitno se je to ravnokar zgodilo. Očitno “po nesreči”. Celo kopico iznajdb, brez katerih ne znamo živeti, je človek iznašel po nesreči. Srečna naključja res igrajo veliko vlogo v raziskovanju, seveda pa se s posedanjem pred televizijo ne zgodi nič.

Tega zagotovo ni počela skupina znanstvenikov Univerze v Kaliforniji, ki je morda odkrila nov tip baterije, ki bi lahko prenesla na stotisoče ciklov polnjenja, ob tem pa ne bi izgubila niti volta električne napetosti. Za elektrode so uporabili nanožice, a ker so izjemno lomljive, jih je stalno praznjenje in polnjenje postopoma uničilo. Te nanožice so raziskovalci nato premazali z manganovim dioksidom, celoten sklop pa pomočili v elektrolitski gel (gel, podoben polimetilmetakrilatu oziroma “plexiglasu”). Iz gela so potegnili baterijo, ki naj bi preživela najmanj 200 tisoč praznjenj in polnjenj.

Raziskovalci so srečno naključje označili za izjemen preboj v razvoju baterij, vsekakor pa jih čaka še ogromno ur v laboratoriju, preden bo nova baterija zares uporabna.