Papers, Please – Inovativna Igra

Redkokdaj srečaš igro, ki je res inovativna, tudi med neodvisnimi (indie) razvijalci, čeprav jih hvalijo da so. Govorim seveda o teh, ki delajo na komercialnih produktih, ne o majhnih eksperimentalnih skupinah. A obstajajo izjeme, in ena izmed njih je Papers, Please.

Igraš kot mejni inšpektor, ki preverja potne liste in ostale uradne papirje ljudem, ki hočejo vstopiti v državo imenovano Arstotzka, ki je prispodoba za nekdanjo Sovjetsko zvezo. Mogoče se sliši ideja dolgočasna, ampak igra skozi svojih pet, šest uric konstantno nadgrajuje zahtevnost z novimi papirji, zanimivimi ljudmi ter veliko srečanji z uporniško skupino, ki hoče osvoboditi svojo državo pred pohlepneži.

Pri službi moraš paziti, da natančno preveriš vse podatke, na primer če se ime na potnem listu sklada z imenom na zdravstvenem potrdilu, če je potni list že potekel, če ima ta pravilno sliko in podobno. Seveda ne rabiš preverjati vsega od začetka, saj težavnost prijetno narašča. Za vsako osebo, ki jo pravilno procesiraš, dobiš nekaj denarja. Če se slučajno zmotiš, in koga spustiš v državo (ali zavrneš) po krivem, dobiš kazen. Prvi dve kazni delujeta kot opozorilo, pri tretji in vsaki naslednji pa ti vzamejo nekaj denarja, ki ga krvavo potrebuješ. Zakaj? Ker moraš skrbeti za svojo družino, kar zna biti težko, saj je denarja zelo malo. Vsak dan moraš plačati najemnino za stanovanje, ogrevanje in hrano, občasno še za zdravila če nekdo zboli. To privede do velikih moralnih dilem – boš spustil revno žensko skozi mejo, da gre živet k svojemu možu, in tvegal kazen, ter posledično pomanjkanje denarja za svojo lastno družino? Ali jo obsodil na smrt? Boš zastrupil vladnega agenta, ki bo razkrinkal uporniško skupino? Moralnih odločitev je ogromno, in te privedejo do kar dvajset različnih koncev, nekateri so bolj srečni od drugih.

Igri težko kaj zamerim – moti me edino, da je premalo prostora na mizi, na kateri se jasno vidijo vsi papirji, saj imaš proti koncu na njej približno pet velikih dokumentov, in ker se trudiš opraviti vse čim hitreje, da dobiš več denarja za več strank, se včasih izgubiš v zmedi in spregledaš ključno podrobnost.

Še vedno se čudim kako je avtorju uspelo narediti nekaj tako dolgočasnega, kot je preverjanje papirjev v zanimivo in napeto igro. Če se vam zdi da ni, jo kar preverite, saj jo toplo priporočam.

Ocena: 80/100

Plus:

• veliko moralnih odločitev

• lepo naraščajoča težavnost

Minus:

• premalo prostora na mizi vodi v zmedo