Umetna inteligenca lahko negativno vpliva na kritično razmišljanje

Podjetja pozivajo zaposlene, naj čim več uporabljajo umetno inteligenco in se učijo na tem področju, da bodo ostali konkurenčni v svojih vlogah. Obstaja pa možnost, da zaradi tega zaposleni stagnirajo. Nova raziskava avtorjev z Microsofta in univerze Carnegie Mellon ugotavlja, da je pretirano zanašanje na orodja, kot je ChatGPT, povezano s nižjo sposobnostjo kritičnega razmišljanja.

Z anketiranjem 319 intelektualnih delavcev in s pomočjo 936 primerov uporabe generativne umetne inteligence pri delu, o katerih so poročali iz prve roke, so avtorji poskušali oceniti zaznani nivo kritičnega razmišljanja in kako generativna umetna inteligenca vpliva na omenjeni proces. Anketirance so povprašali o tem, kako uporabljajo orodja umetne inteligence, o njihovem zaupanju v zmožnosti dotične tehnologije, njihovi sposobnosti presojanja dela umetne inteligence in gotovosti, da bi lahko opravili določeno nalogo brez umetne inteligence.

Zmanjšanje sposobnosti neodvisnega reševanja problemov

Raziskovalci so ugotovili, da je večje zaupanje v generativno umetno inteligenco povezano z manj kritičnim razmišljanjem, in da je večja samozavest povezana z višjo stopnjo kritičnega razmišljanja.

Zanašanje na rezultate umetne inteligence pri manj zahtevnih nalogah, kot je lektoriranje, se lahko zdi benigno, vendar “lahko vodi do večjih negativnih učinkov v kontekstih z visokimi vložki“, pišejo avtorji in poudarjajo, da je “tvegano, da uporabniki kritično razmišljajo samo v situacijah ob zahtevnih nalogah.” Raziskovalci menijo, da je potrebno konstantno imeti ta miselni proces nekje aktiven tudi pri rutinskih opravilih, kajti “kognitivne sposobnosti se lahko sčasoma poslabšajo”.

“Čeprav lahko umetna inteligenca izboljša učinkovitost, lahko tudi zmanjša kritično angažiranost, zlasti pri rutinskih opravilih ali opravilih z nižjimi vložki, pri katerih se uporabniki preprosto zanašajo na umetno inteligenco, kar vzbuja pomisleke glede dolgoročne odvisnosti in zmanjšanega neodvisnega reševanja problemov,” pišejo raziskovalci. Ob tem navajajo ugotovitve preteklih raziskav, ki so bolj ali manj pokazale, da odvisnost od tehnologije ljudem odvzema določene sposobnosti.

Umetna inteligenca mora biti zgolj kot dopolnitev

“V vseh naših raziskavah se pojavlja naslednja rdeča nit: umetna inteligenca deluje najbolje kot miselni partner, ki dopolnjuje delo, ki ga opravljajo ljudje. Ko nas umetna inteligenca izziva, ne poveča le produktivnosti; pomaga nam do boljših odločitev in rezultatov,” je dejal eden od avtorjev, Lev Tankelevitch, višji raziskovalec pri Microsoft Research.

Raziskovalci ugotavljajo, da je pri tistih, ki uporabljajo umetno inteligenco namesto kritičnega razmišljanja, večja tudi verjetnost, da bodo na koncu dosegli “manj raznolik nabor rezultatov za isto nalogo v primerjavi s tistimi, ki umetne inteligence ne bodo uporabljali.” Čeprav generativna umetna inteligenca lahko izboljša učinkovitost delavcev, avtorji opozarjajo na dolgoročne negativne učinke.

“Tehnologija, ki se uporablja nepravilno, lahko povzroči poslabšanje kognitivnih sposobnosti, ki jih je treba ohraniti,” ugotavljajo.