Navijanje grafičnih kartic

Navijanje grafičnih kartic je poleg navijanja procesorja zelo pogost pojav pri tistih, ki imajo slabe grafične kartice in se ne obnesejo ravno najbolje v igrah, ali pa pri tistih, ki jih igre sicer delajo z več kot zadovoljivimi 50 fps, ampak bi si radi okrepili svoj ego s tem, da bi njih oko uzrlo rezultat 70 fps. Obem pa je skupno nekaj: povečevati morajo delovni takt ure grafičnega procesorja in pomnilnika na kartici.
Sedaj pa k praktičnim nasvetom. Prvi pogoj za navijanje je ustrezna grafična kartica. Starejših grafičnih kartic nismo mogli navijati, novejše (GeForce, Radeon) lahko. Pred navijanjem si nabavimo program, ki bo meril hitrost grafičnega procesiranja. To je lahko program 3D Benchmark 2003 ali pa kar ena izmed popularnih iger. Sintetični benchmark programi nam dajo številčni indeks, ki je višji, tem višja je hitrost grafičnega procesiranja. Igre so bolj praktične in nam dajo rezultat fps (frames per second). Povedo torej, koliko slik v sekundi lahko grafična kartica izriše. Če je rezultat fps=10, potem se igra zatika. Ko streljamo na sovražnike v igrah, jih ne moremo natančno zadeti, avto se nam prepozno odziva itd. Če je rezultat fps=30, 40, 50.. smo lahko zadovoljni. Vedeti pa moramo, da na določeni stopnji fps ni več pomemben. Kot tudi za monitor ni pomembno, ali vertikalno osvežuje s 100 Hz ali 150 Hz, saj naše oko razlike ne zazna. Zazna pa razliko med 60 Hz (starejši monitorji) in 100 Hz (današnji monitorji). Za uporabnika bo torej 100 ali 150 fps enako, res pa je tudi, da je fps odvisen od dela igre – v določenih odsekih je lahko fps zelo visok (npr. ko smo v temnem tunelu brez svetlobe in oseb okoli nas) ali pa zelo nizek (ko smo v goščavi, polni dreves, ptic, gora v daljavi in slapov nad nami).

FPS igre Unreal II – The Awakening, izmerjen na ločljivosti 1.024*768, 32-bit, vsi detajli, grafična kartica Inno3D GeForce4 MX440-SE 64MB AGP 8x

Tako se navija danes

Če torej primerjamo hitrost delovanja naše grafike, moramo vedno preizkušati isti prizor v igri. Mimogrede, če si lastite igro Unreal 3D, vklopite štetje slik tako, da se podate v konzolno vrstico s tipko ~ (tilda), vpišete stat fps, potrdite z Enter in končate z Escape. Ko vidimo prvi rezultat fps, se podajmo v napredne nastavitve grafične kartice in povečajmo delovni takt grafičnega procesorja, sprejmimo nastavitve in znova preizkusimo. Če se z grafiko karkoli zalomi, lahko v vsakem primeru gremo v Windows okolje z varnim načinom (Safe mode, VGA) in tam obnovimo privzete nastavitve za grafiko. Če imate nameščene novejše gonilnike za vašo grafično kartico, je možno, da frekvence ne boste mogli spreminjati. To lahko rešite tako, da si namestite specializiran program, kot je npr. Power Strip, RivaTuner in drugi. Lastnikom grafik GeForce bo prav prišel dodatel Coolbits, ki poseže v Registry in tako odklene postavko nastavitve frekvence v gonilnikih.
Frekvenco procesorja in pomnilnika navijajte postopoma, npr. po 5 Hz. Da ste si privoščili preveč, boste sprva videli po tem, da se bodo na zaslonu pri preizkušanju igre začele izrisovati nepravilne teksture, namesto miškinega kazalca se bo prikazala utripajoča kvaka in podobno. Zelo močan pokazatelj, da ste frekvenco preveč povečali je, da se vam sistem enostavno obesi. Razlogov za to je več. Najpogostejši je, da se grafični procesor ali pomnilnik preveč segreje (to se deloma rešuje z dodatnimi ventilatorji na grafičnih karticah) ali pa, da se zadeva zalomi pri sodelovanju z glavnim procesorjem, torej pri prenosu vročih bitov po vodilu, še posebej če smo frekvenco vodila povečevali vsled večanja takta procesorja.
Še dodatni nasvet: če vztrajno večate frekvenco pomnilnika in procesorja na grafični kartici, pa se vam to vseeno ne pozna v igri, je lahko vzrok tudi igra sama. Nekatere igre so namreč zelo odvisne od moči grafične kartice, nekatere od procesorja, nekatere pa imajo to razmerje ugodno porazdeljeno. Spet je tu potrebno preveriti še, ali imamo najnovejše Microsoftove DirectX datoteke in ali ima naša grafična kartica zadnjo verzijo gonilnikov – gonilniki lahko znatno izboljšajo končno zmogljivost. Skratka, možnosti je veliko, tako tudi dolgotrajnega preizkušanja.