Nam bodo te tehnološke inovacije podaljšale življenje?

Za začetek morda nekoliko čudno vprašanje: Zakaj še niste mrtvi? Pred približno 150 leti je človek v povprečju živel okrog 40 let. To je bil čas pred moderno medicino in ljudje so pogosto umirali zaradi nesreč, bolezni in ostalih medicinskih težav, ki so dandanes popolnoma nenevarne in zlahka rešljive. Če samo povprašate med svojimi vrstniki lahko ugotovite, da jih kar nekaj ne bi dočakalo 40 let, če ne bi obstajala medicina kakršno poznamo danes. Moderna medicina je tako podvojila človeško živjenjsko dobo v dobrih stotih letih. Če upoštevamo vse te trende lahko vidimo, kako bodo naši otroci in nato naslednje generacije morda dosegli stotico.

Po napovedih strokovnjakov bi naj roboti, umetna inteligenca in masovni podatki podaljšali življenjsko dobo ljudi, prav tako kot so to storili antibiotiki, sterilizacija in ostala zdravila. Glede na podatke Združenih narodov iz leta 2012 je na svetu bilo okrog 316.000 ljudi, ki so bili stari več kot 100 let. Do leta 2050 bi naj ta številka dosegla tri milijone.

Znanstveniki sicer trdijo, da obstaja določena meja do katere telo lahko funkcionira, vendar so predhodne izboljšave življenjske dobe bile ravno znanstvene in sociološke po naravi – ne evolucijske – kar bi lahko pomenilo, da bo znanost še naprej podaljševala našo življenjsko dobo.

Nekatera izmed naših največjih tehnoloških podjetij intenzivno delajo na tem. Larry Ellison, ustanovitelj podjetja Oracle, letno prispeva 45 milijonov dolarjev že več kot 10 let, ta denar pa je namenjen boju proti staranju. Soustanovitelj Paypala Peter Thiel je doniral 6 milijonov fundaciji Sens, ki raziskuje starost in življenjsko dobo. Googlov soustanovitelj Sergey Brin je osebno prispeval 50 milijonov dolarjev za raziskave bolezni, ki so povezane s starostjo, med katerimi je največji poudarek bil na Parkinsonovi bolezni. Podjetje Alphabet je investiralo več kot 730 milijonov v podjetje imenovano Calico in to z enim samim nameno, da bi podaljšali življenjsko dobo ljudi.

Tukaj je nekaj najbolj svežih inovacij:

Genska terapija se je izkazala kot pomemben faktor pri podaljšanju življenjske dobe miši, saj naj bi uničila dva gena, ki domnevno povzročata staranje;
znanstveniki razvijajo “poživitvene tehnologije”, ki bodo ljudem omogočale, da se počutiji mlajše dalj časa – nekateri se osredotočajo na strupe v telesih, ki naj bi pospeševali staranje;
znanstveniki izpopolnjujejo konstrukcijo “nadomestnih” delov, ko človeški odslužijo svoje – robotske okončine se že uporabljajo, 3D natisnjeni organi in tkiva so v razvoju, prav tako robotski organi;
izboljšave v diagnostiki in nadalje v samem zdravljenju lahko potencialno podaljšajo človeško življenjsko dobo – poznamo majhne senzorje, ki lahko detektirajo srčni napad preden se ta zgodi itd.;
produkti in programi, ki izboljšujejo naše zdravstveno stanje in počutje – obiski zdravnika preko spleta ali osebni trenerji, ki na daljavo delajo s svojimi strankami.

Druga stran zgodbe glede podaljšanja življenjske dobe je nekoliko manj pozitivna. Če recimo razmišljamo v smeri, da ljudje živijo preko 100 ali celo 200 let, samo pomislimo kako bi bilo, če bi ti ljudje končali delati, ko dopolnijo 70 let. Če se naša življenjska doba podaljša in kvaliteta konca življenja ne bo sledila temu ritmu, potem svet potrebuje več resursov za vzdrževanje starejših. Če pa se zgodi, da se življenjska doba in kvaliteta konca življenja gibljeta premosorazmerno, bo to prav tako pustilo družbene posledice. Ljudje bodo lahko imeli več karier v svojem življenju, družinski člani bodo lahko izmenično delali ipd. Vlade bi potemtakem morale uvesti kontrolo nad populacijo (kot Kitajska), saj morajo zagotoviti dovolj sredstev za celotno populacijo.

Dobra in slaba novica je, da se bo napredek na področju človeške življenjske dobe nadaljeval, vendar bodo spremembe le postopne in ne hitre. Dober primer je recimo zdravljenje raka: leta 1970 je bila možnost preživetja katerekoli vrste raka dlje kot 5 let zelo majhna, danes obstaja drastično večja možnost – kljub temu pa ni univerzalne “tablete proti raku”. Kljub temu, da obstaja majhna verjetnost, da bomo dobili kakšno čudežno tabletko, ki bi nas naredila nesmrtne, obstaja velika možnost, da bo inovativna tehnologija pomagala, da bomo nekoč živeli veliko daljše življenje, bolj zdravo in produktivno življenje.