26.08.2013 08:37
Posodobljeno 8 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Meta želi spremeniti vašo realnost za 500 €

»Demo ali smrt,« je neuradni moto Meta in osnovni princip tehnološkega vodje Raymond Lo. Lo je preživel desetletje pod tutorstvom profesorja Steva Manna, ki je poznan kot oče nosljivih računalnikov. Lo je prav tako eden izmed redkih, ki je opravil Mannov doktorski študij na Univerzi Toronto. Mann je zdaj vodilni znanstvenik podjetja Meta, kjer razvija očala za obogateno posredovano resničnost. Z njimi želijo obogatiti vašo realnost s spojitvijo realnega in digitalnega sveta v popolnoma funkcionalno računalniško okolje.
Očala Meta.01 želijo postati veliko več kot Google Glass in Oculus Rift.
Očala Meta.01 želijo postati veliko več kot Google Glass in Oculus Rift.

Pri Meta (očala za posredovano resničnost Meta.01) so pred dvema mesecema predstavili prototip očal, kjer so predstavili nekaj osnovnih demov. Prikazali so tipkanje po zraku in premikanje digitalnih predmetov po prostoru z roko. Od takrat so pripravili že nekaj izboljšav. Zadnji prototip se je spremenil v bolj integriran dizajn, ki pa ima še vedno kockast in grob videz izdelka, ki je bil ustvarjen s 3D tiskalnikom. Ta videz je seveda samo začasen. Meta je končno v fazi sprejemanja naročil za proizvodnjo svojih prvih očal z imenom Meta.01. Te lahko prednaročite na njihovi spletni strani za 500 € in čakate na novembrski začetek dostave. Končni izdelek bo izgledal kot modna smučarska očala, toda njihov čar se skriva v notranjosti.

Mannov vpliv ni viden le v tehnologiji, temveč tudi v terminologiji, ki jo uporablja Meta. Profesor namreč ni zagovornik obogatene (augmented) resničnosti. Raje ima posredovano (mediated) resničnost. Razlika je v tem, da obogatena resničnost doda stvari v vidno polje, medtem ko lahko posredovana resničnost poleg dodajanja tudi umakne stvari, ki jih ne želite videti. Posredovana resničnost bi tako lahko delovala kot ad-blocker za realni svet, ki bi odstranil moteče plakate in reklamne panoje iz vašega vidika. Mann uporablja svoja EyeTap očala že več let. Meti se je pridružil ravno z namenom prinesti to tehnologijo širši javnosti.

Lo in direktor Meron Gribetz se zavedata, da je tehnološko področje polno »vaporware« izdelkov, ki obljubljajo funkcije, katere proizvajalci ne morejo uresničiti. Kljub temu sta odločna, da njihova tehnologija ne bo propadla. Njihov najnovejši video prikazuje uporabo očal za številne naloge s pomočjo tridimenzionalnega naravnega uporabniškega vmesnika. V njem je prikazana igra tridimenzionalnega navideznega šaha ter izoblikovanje vaze v zraku in njen premik v 3D tiskalnik, ki jo izriše v realnosti. Prikazan je futuristični svet, v katerem uporabnik istočasno in intuitivno vpliva na digitalne in realne predmete. Programska oprema želi biti hkrati učinkovita in lepa na pogled. S tem namenom so pridobili pomoč Jaysa Hansona, ki je ustvaril Iron Manov uporabniški vmesnik, in Setva Feinerja, ki je pionir v obogateni resničnosti in 3D uporabniških vmesnikih. Rezultat je čudovit v prikazanem demu, toda te izkušnje še ne preračunavajo realnosti … Za zdaj.

Gribetz je zagotovil, da bo večina stvari prikazanih v videu delovala do konca leta. Za igro šaha pravi, da je 70 odstotkov končana. Tudi za demo 3D tiskanja trdi, da ni daleč od konca. »Začenjamo YouTube kanal, ki bo dal pogled na naše aplikacije skozi očala, da lahko javnost vidi, da so resnične,« pravi Gribetz.

Meta želi postati veliko več kot Google Glass in Oculus Rift. Ti dve napravi kljub podobnosti služita različnim funkcijskim ciljem. Googlova očala imajo enostranski ekran nad uporabnikovim vidnim poljem in uporabljajo dosti manj zmogljivo strojno opremo. To omeji njihovo funkcionalnost na, kot pravi Gribetz, »zveličano napravo za opozorila«. Oculus Rift je naprava za navidezno resničnost, ki loči uporabnika od resničnega sveta in ga premakne v samostojen digitalni prostor. Meta pa prikaže 3D predmete projicirane v realni svet in interakcijo z njimi, kar omogoča posredovano resničnost.

Zaznavanje površin je ključni element za uresničenje posredovane resničnosti, saj sistem ne more digitalno odstraniti stvari, če jih najprej ne prepozna in jim sledi. Večina aplikacij prilagojene resničnosti potrebuje vizualne točke, ki povedo napravi, kje naj doda digitalne predmete. V breztočkovnem zaznavanju površin je vse vizualna točka. To pomeni, da je vsak predmet ali površina platno, na katerega se lahko projicira digitalni predmet. To omogoča res nemoteno spojitev realnega in digitalnega sveta. »Breztočkovno zaznavanje površin je najtežji problem obogatene resničnosti,« trdi Girbetz. Meni, da je Meti uspelo rešiti ta problem zahvaljujoč znanju Loja in Manna. »S tem problemom se ukvarjata že več let. Njun trud nam je dal dostop do sledilnih algoritmov, ki niso na voljo drugim.«

Te algoritme so prikazali na primeru sledenja in prikaza videa na belem listu papirja. Sistem ni imel težav s poravnavo videa z listom, ki se je premikal, vrtel in zvijal. Robom papirja je sledil celo, ko so ga zmečkali in zravnali nazaj. To je presenetljiv trik, ki omogoča možnosti preslikave digitalnih podatkov na karkoli vidite.

Sistem deluje tudi z odstranjevanjem elementov, za katere ne želimo, da so vidni. Kvalitetni algoritmi odstranjevanja so pomemben del vsakega 3D grafičnega vmesnika, saj omogočajo uporabnikom natančno zaznavanje globine. Za realistično navidezno 3D izkušnjo morajo biti 3D predmeti skriti, ko se pred njih postavi uporabnikova roka. Metin prototip na tem področju deluje zavidljivo. Sicer se občasno prikaže še grafično mežikanje, ki občasno zadene roko, toda večino časa brez težav sledi roki in prstom ter skriva neželene grafike.

Prototip je te uspehe dosegel zahvaljujoč zmogljivi računalniški moči, ki izhaja iz računalnika nošenega okoli pasu. Očala vključujejo laserski 3D merilec globine, IR in RGB senzorja ter enoto, ki lahko zazna gibanje v devetih smereh. Gribetz je povedal, da bodo senzorji in komponente Meta.01 enako zmogljive kot na prototipu. Povedal je tudi, da namerava uporabiti najboljšo strojno opremo, ki zadovoljuje njegove potrebe, in da ni zavezan katerikoli posamezni komponenti. »Vedno želimo imeti najbolj zmogljiv procesor in grafiko na trgu,« je še dodal.

Prva komercialna verzija očal Meta.01 bodo povezana z vašim prenosnikom preko USB kabla. Šele najhitreje leta 2014 bomo ugledali samostojni Meta model. Gribetz načrtuje izdajo nove opreme vsakih 6 do 12 mesecev. Med prihodnimi načrti je poleg samostojnega modela še zmanjšanje dimenzij na velikost navadnih sončnih očal. Toda v bližnji prihodnosti ne pričakujte nekaj tako majhnega kot Google Glass.

Za zdaj je uporabniška izkušnja vodilni razvojni princip, za katerega Gribetz meni, da je boljša pot kot Googlova usmeritev nizko zmogljive strojne opreme, ki je bolj usmerjena v obliko kot zmogljivost. »Google želi izdelati razširitev pametnega telefona, ki deluje kot naprava za opomnike. Jaz pa želim izdelati napravo, ki bo uporabnikom omogočala ustvarjanje.« Metini strokovnjaki so usmerjeni k izboljšanju zaznavanja in sledenja rokam in površin, njihov naslednji cilj pa je večanje vidnega polja očal. Sprva želijo izboljšati delovanje, preden se usmerijo k manjši velikosti in lepšemu izgledu.

Do izida prvih modelov bomo še malo čakali. Do takrat pa spremljajte njihove demo videe, da vam ne bo grozila smrt, kot pravi njihov moto.


Prijavi napako v članku

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

CREACTION GAJ CERJAK s.p.

Prvomajski trg 12, 6330 Piran/pirano, Tel: 041 685 407
Vsi si želimo, da naš računalnik čim dlje deluje hitro in brezhibno, še posebej ko govorimo za poslovne računalnike, ki hranijo veliko količino podatkov zaupne narave. Vsak ... Več

MintPOS, programska oprema, d.o.o.

Pot za Brdom 100, 1000 Ljubljana, Tel: 01 244 77 81
Uspešna maloprodajna podjetja dnevno opravijo številne transakcije, včasih tudi na tisoče. Za obvladovanje takšnega obsega se morajo podjetja opremiti z orodji, tako strojnimi ... Več

ALTERNA DISTRIBUCIJA d.o.o.

Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana, Tel: 01 520 28 00
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in poslovno zrelostjo poznana kot ena vodilnih in najtrdnejših tovrstnih družb v Sloveniji. Osnovna dejavnost družbe je distribucija računalniške ... Več

SGERM d.o.o.

Beloruska ulica 7, 2000 Maribor, Tel: 051 651 651
Sgermobil Vam ni jasno, zakaj ponudniki mobilne telefonije na enem mestu nimajo vsega, kar bi potrebovali ob nakupu mobilnega telefona? To se sprašuje tudi podjetje Sgerm d.o.o., ... Več