Lokacija ukradene mobilne naprave za sodišče ni dovolj

Tablični računalniki in pametni mobilni telefoni so za ulične tatove zelo privlačni. Ker se v primeru kraje priljubljene mobilne naprave ne gre preveč zanašati na organe pregona (ti so namreč pri iskanju ukradenih elektronskih naprav vse prej kot učinkoviti), si mnogi nanjo namestijo programsko opremo za slednje preko navigacijskega sistema GPS ali mobilnega omrežja. Te nam ponujajo še možnost oddaljenega prebiranja in pošiljanja kratkih sporočil SMS, izbris celotne vsebine mobilnika in pomnilniške kartice, zagon alarma, preusmeritev klicev, snemanje zvoka, zajem fotografij s sprednjo kamero in še bi lahko naštevali.

Verjetno ste si že zastavili vprašanje, kaj narediti, če s programsko opremo izsledite tistega, ki vam je ukradel mobilno napravo. Če sodimo po primeru, ki se je nedavno zgodil na Nizozemskem, se tu ne gre zanašati na sodno vejo oblasti. Nekemu Nizozemcu je pred kratkem nepridiprav izmaknil tablični računalnik iPad, na katerem je bila nameščena aplikacija za sledenje. Ta se je s pridobljenimi podatki takoj odpravil na policijsko postavo in kriminalca seveda prijavil možem v modrem.

Policija je bila kljub prijavi povsem nemočna, saj sodišče ni izdalo sodnega naloga za preiskavo hiše, kjer naj bi živel tat tabličnega računalnika iPad. Sodni senat je svojo odločitev utemeljil s tem, da bi šlo v tem primeru za grob poseg v človekove pravice. Podatki o lokaciji naj bi bili namreč premalo za utemeljen sum. Ob tem se pošten državljan vpraša, zakaj so kriminalci v demokratičnih družbah bolj zaščiteni od njega. Zato niti ne preseneča, zakaj mnogi ob kraji mobilne naprave ne obvestijo policije, ampak vzamejo pravico kar v svoje roke. Tak prijem se povrh vsega pogosto še zelo obrestuje.