Kako bo z bančništvom leta 2015

Danes je potekala poslovna konferenca Bančništvo 2015, na katerem je IBM predstavil nekaj pogledov na strateške usmeritve v bančništvu. Dogodek je bil namenjen najvišjim vodstvom bank pri nas. Na njem smo predstavili poglede na razvoj bančništva na slovenskem trgu, pri čemer smo govorili tudi o ovirah, s katerimi se bodo srečevale banke v Sloveniji, zanimali pa nas tudi izzivi in pričakovanja, ki jih prinaša uvedba eura.

Glavni predavatelj je bil Cormac Petit, vrhunski strokovnjak na področju strategije bančništva, in kot edini predstavnik iz Evrope, član izbrane ekipe IBM-ovega Inštituta za poslovno vrednost (IBM Institute for Business Value, Financial Services Sector). Alec Nacamuli, vodjo IBM-ove skupine Global Transaction Management, ki deluje na področju plačilnih sistemov, na uvajanju enotnega evropskega področja plačil SEPA (Single European Payments Area), je orisal izzive po uvedbi evra in pripravo za območje SEPA.

Na okrogli mizi Izzivi slovenskega bančništva po uvedbi evra smo skušali najti odgovore na aktualna vprašanja: kakšen bo razvoj bančništva v prihodnosti na slovenskem trgu in s kakšnimi ovirami se bodo srečevala banke v Sloveniji, vloga države pri lastništvu bank in kakšen bo vpliv SingleEuropeanPaymentsArea ter kakšni bodo izzivi, ovire in pričakovanja po uvedbi eura. O vsem tem so razpravljali Darko Bohnec – viceguverner Banke Slovenije, Romana Pajenk – Predsednica uprave Probanke, France Arhar – Predsednik uprave BankAustria Creditanstalt, Cormac Petit – IBM Institute for Business Value, Financial Services Sector in Alec Nacamuli – Global Payments Executive IBM

Na novinarski konferenci je Biljana Weber, generalna direktorica IBM Slovenija in držav Jugovzhodne regije izpostavila, da je IBM v slovenskem bančnem prostoru že dolga desetletja prisoten kot vodilni ponudnik tehnologij – strojne in programske opreme; s tega vidika se razmere v Sloveniji ne razlikujejo kaj dosti od svetovnih, saj od 500 največjih bank v svetu kar 95 odstotkov uporablja IBM-ove mainframe računalnike.

“Po tem, ko je IBM pred leti prevzel celotno svetovalno hišo Price Waterhouse Coopers Consulting, je z nekaj deset tisoč svetovalci okrepil svoje dotedanje svetovalne kapacitete na področju poslovnega svetovanja in v hipu postal ena od največjih svetovnih svetovalnih hiš. S tem se je v eni hiši združilo desetletja izkušenj s tehnoloških in poslovnih področij ter ogromne baze znanja in izkušenj. IBM-ove rešitve in storitve kupujejo po eni strani najboljše banke po svetu, po drugi strani pa tudi banke in zavarovalnice iz nekdaj bolj zaprtih okolij, ki se zavedajo nujnosti hitrega prilagajanja izzivom globalizacije. Mislim, da so dovolj zanimiva že samo imena nekaterih IBM-ovih referenc – vodilna irska banka AIB, največja južnokorejska banka KB in SEB group – ena od najbolj tehnološko naprednih skandinavskih finančnih grupacij … Zagotovo gre za institucije, ki vedo, kaj delajo – in zakaj to delajo z IBM-om, saj je IBM prisoten v 67 odstotkih bank s Forbesovega seznama najhitreje rastočih 100 podjetij. V podkrepitev resnosti transformacije IBM-a iz tehnološko-prodajne v poslovno-partnersko organizacijo zgolj podatek, da na svetovnem nivoju IBM ustvari že precej več kot polovico vseh prihodkov s storitvami in svetovanjem. Tudi v Sloveniji je zavedanje za tovrstne top-down pristope vedno večje, kljub obilici operativnih zahtev, s katerimi se banke v danem trenutku srečujejo,” je poudarila Webrova.

Andrej Tavčar, direktor poslovanja, je izrazil zadovoljstvo o obisku dogodka, ki so se ga udeležili številni predsedniki in člani uprav slovenskih bank. Govoril je tudi o izzivih, ki čakajo slovenske banke po uvedbi eura, o tem, kako bo potekalo vključevanje Slovenije v SEPA-o ter o CBM-u (component business modeling), ki poenostavlja poglede podjetij na njihove operacije. Večina podjetij, ki se ukvarja s finančnimi storitvami, se namreč mora spremeniti, vendar niso prepričana, da jim analitična orodja to dovoljujejo.

Cormac Petit, svetovalec za poslovne strategije na IBM-ovem inštitutu za poslovno vrednost, je predstavil, kako bo izgledalo bančništvo v letu 2015 in izpostavil, da je zaupanje ključna stvar, ki jo bodo banke morale ponuditi svojim uporabnikom v prihodnosti. Izziv za banke je, da bi ohranile to zaupanje, in sicer tako, da se bodo začele obnašati kot odvetniki svojih strank; proaktivno in z varovanjem njihovih interesov. Banke bodo morale določiti strategije, na kateremu delu trga želijo služiti in se osredotočiti na tiste prednosti, ki jim bodo pomagale uresničiti te strategije.