Kaj je OpenClaw? UI agent, zaradi katerega nori svet

Najprej skepticizem, nato navdušenje, močna doza zaskrbljenosti, na koncu pa spoznanje, da gre le še za eno orodje, ki ga moraš znati pravilno uporabljati. Tako nekako je bila moja pot, ko sem začel raziskovati, kaj za vraga je OpenClaw oziroma Clawd oziroma Moltbot. Ja, kar nekaj preoblek je tale »programček« zamenjal v zelo kratkem času. Zdaj so očitno pristali na imenu OpenClaw.

Najprej sem mislil, da gre le še za enega klepetalnega robota s poudarkom na uporabi lokalnih jezikovnih modelov (LLM), zato tudi nisem razumel, zakaj uporabniki povzročajo takšen kaos na spletu. Po hitrem pregledu mi je bilo jasno, da gre v bistvu za UI agenta, ki lahko določene naloge opravi namesto uporabnika. Po mojem mnenju gredo v to smer tudi osebni pomočniki, ki jih uporabljamo na telefonih ali doma (Siri, Gemini, Alexa …). Potem ko sem ga tudi sam preizkusil, ne morem reči, da je to zdaj res nekaj, kar bo čisto spremenilo moje življenje. Vseeno pa sem prepoznal nekatere koristi.

Kaj je OpenClaw?

OpenClaw je odprtokodna platforma za UI agenta, ki teče na vašem računalniku ali strežniku in komunicira prek priljubljenih aplikacij za sporočanje (WhatsApp, Signal, Telegram …).  Predstavljajte si ga kot osebnega digitalnega pomočnika, ki ni omejen na eno samo okno brskalnika, temveč je stalno aktiven (24/7) in lahko ohranja dolgoročni spomin ter izvaja naloge v vašem imenu. Za razliko od večine pogovornih »chatbotov« (ChatGPT, Gemini …), ki pasivno čakajo na vaše vprašanje, je OpenClaw proaktiven in trajno delujoč agent. Prebiva na vaši napravi, spremlja navodila prek različnih kanalov ter lahko sam sproži dejanja, namesto da bi zgolj odgovarjal na enkratne pozive.

Pomembno je poudariti, da OpenClaw ni nov »pametni« model. Ne gre za konkurenta ChatGPT ali novo nevronsko mrežo, temveč za okvir, ki povezuje obstoječe modele umetne inteligence z orodji in storitvami na vašem sistemu. To pomeni, da lahko uporabite OpenClaw z izbranim jezikovnim modelom (Claude, GPT …) ali celo z lokalnim modelom po lastni izbiri, če imaš dovolj zmogljiv računalnik.

Kdo je stric iz ozadja, ki je kriv za to UI senzacijo?

Peter Steinberger, avstrijski programer in ustanovitelj podjetja PSPDFKit, se je po prodaji svojega podjetja in upokojitvi odločil, da si zgradi osebnega pomočnika. Projekt, ki se je začel kot preprost skript za povezavo sporočilne aplikacije WhatsApp z modelom Claude podjetja Anthropic, je novembra 2025 izšel pod imenom Clawdbot.

Tudi Steinberger ni pričakoval, da bo uspeh prišel tako hitro. V samo nekaj dneh je njegov hobi projekt postal viralen. Pritegnil je tudi pozornost podjetja Anthropic oziroma njegove pravne službe, ki mu je sporočila, da sta Claude in Clawdbot (besedna igra za Claude in bot) preveč podobna. Zato tudi hitro preimenovanje v Moltbot. Ime namiguje na proces levitve (angl. molting) jastoga (slednji je tudi maskota programa), vendar se je Steinberger konec januarja odločil za bolj nevtralno ime OpenClaw.

Steinberger seveda ni več sam pri projektu. Ustvarila se je močna skupnost pod imenom Claw Crew – razvijalci in entuziasti, ki prispevajo k kodi in testirajo novosti.

Projekt se financira preko sponzorstev skupnosti in zaenkrat ostaja nekomercialen. Vsi delajo za skupno dobro. Steinberger namiguje, da želi po možnosti ključne razvijalce tudi finančno podpreti ali celo redno zaposliti, saj si želi, da bi OpenClaw imel trdne temelje za prihodnost.

Kako OpenClaw sploh deluje? Kako je drugačen od ChatGPT-ja in drugih?

Večina UI asistentov je zaprtih v brskalniškem zavihku, OpenClaw pa deluje kot dolgotrajna storitev Node.js neposredno na mojem lokalnem stroju. Njegovo jedro sestavljajo trije ključni elementi: Gateway, Agent Loop in Heartbeat.

Gateway je osrednji proces, ki upravlja povezave z zunanjim svetom. Povezuje se s sporočilnimi platformami, kot so Telegram, WhatsApp, Discord, Signal in Slack. Ko mu pošljem sporočilo, Gateway deluje kot usmerjevalnik, ki sporočilo posreduje agentu. Ta agent, ki ga v dokumentaciji pogosto imenujejo Pi, ne odgovori le z besedilom. Pi ima dostop do mojega sistema. Lahko izvaja ukaze v terminalu (bash), bere in piše datoteke ter upravlja brskalnik.   

Arhitekturno je to izvedeno prek protokola Model Context Protocol (MCP), ki omogoča agentu, da v realnem času poizveduje po različnih virih podatkov. Ko agentu naročim, naj mi pripravi povzetek e-pošte, on dejansko zažene skript, ki se poveže z mojim Gmail računom, prebere zadnjih deset sporočil in šele nato sestavi odgovor.   

Heartbeat, utrip srca: strašljiv in najbolj kritičen del OpenClaw uganke

Najbolj fascinanten in hkrati malce srhljiv del OpenClawa je funkcija heartbeat (utrip srca). Večina UI je reaktivnih, čakajo na moj/naš ukaz. OpenClaw pa se v rednih intervalih (običajno na vsake štiri ure) samostojno prebudi. V tem trenutku agent preveri svoje delovno okolje: pregleda nove e-pošte, preveri koledar ali status dolgotrajnih opravil, ki jih izvaja v ozadju.

Če zazna nekaj nujnega, samoiniciativno pošlje sporočilo na Telegram (jaz sem uporabil Telegram, lahko tudi drugo aplikacijo). Steinberger to opisuje kot dušo sistema. To ni le metafora. V mapi .openclaw/workspace obstaja datoteka SOUL.md, v kateri so definirana temeljna načela obnašanja agenta, njegov ton in prioritete. 

Ima dober spomin, ki ga shranjuje lokalno

Za razliko od standardnih sej klepeta, ki pozabijo vse, ko zapreš okno, ima OpenClaw dolgoročni spomin. Ta spomin ni shranjen v neki oddaljeni oblačni zbirki podatkov, temveč v lokalnih Markdown datotekah na lokalnem pogonu. Agent sčasoma gradi model uporabnikovih preferenc. Če opazi, da pogosto sprašuješ o določenem projektu, si to zapomni in v prihodnjih interakcijah te informacije uporabi kot kontekst. 

OpenClaw je zasnovan tako, da lahko deluje neprekinjeno v ozadju. Sam od sebe preverja urnike, čaka na sprožilce ali sporočila in celo sam začne komunikacijo, če je tako nastavljen (na primer, da vas zjutraj pozdravi s povzetkom dnevnih nalog).

OpenClaw zna spisati tudi svoja orodja

Ena izmed najbolj radikalnih lastnosti OpenClawa je njegova sposobnost, da si sam gradi orodja. To temelji na t. i. AgentSkills, ki je postal standard v ekosistemu agentov. Ko agentu podam nalogo, za katero nima vnaprej pripravljenega orodja, se agent pogosto odloči, da ga bo pripravil kar sam. Seveda gre za »vibe coding«, zato je smotrno pogledati, kaj je OpenClaw pričaral (če imate to znanje). Agent analizira potrebo, poišče ustrezno dokumentacijo na spletu, napiše kodo v TypeScriptu, jo shrani v mapo s spretnostmi in jo takoj zažene. V mojem primeru sem ga prosil, da naj spremlja vrednost nekega ETF-ja in naj me opozori, ko doseže določeno vrednost. Privzeto tega ne zna, zato je po nekaj minutah ustvaril preprost modul, ki je redno preverjal, kaj se dogaja na trgu ETF-jev.

Če bi šel kakšen programer pogledati globlje v kodo, verjamem, da bi našel nepravilnosti, a meni kot laiku se je zdelo vse v redu.

Na srečo obstaja že kar nekaj vnaprej pripravljenih orodij (več kot 100), s katerimi si lahko pomagaš, na primer če želiš, da ti OpenClaw pomaga pri nalogah v hiši/stanovanju, pri delu ali kako drugače.

Kaj moraš znati/vedeti pri uporabi OpenClaw?

Ni hudo kompleksen za uporabo, vendar tudi ni čisto enostaven, vsaj ne na način, kot so mnogo vajeni. Ne boste samo zagnali namestitveno datoteko in po nekaj sekundah prišli do nekega mičnega grafičnega vmesnika, po katerem boste klikali ali vtipkali svoje želje. Proces je malce drugačen.

Za zagon potrebuješ okolje Node.js različice 22 ali višje. Namestitev se izvede prek preprostega ukaza curl -fsSL https://openclaw.ai/install.sh | bash. Toda prava magija se začne z ukazom openclaw onboard, ki zažene interaktivni vmesnik v terminalu (TUI). Tukaj nastaviš svoje UI modele. Izbira modela je zelo pomembna. Razvijalec močno priporoča uporabo Anthropic Claude 3.5 Sonnet ali Opus 4.5, saj imata najboljšo odpornost proti t. i. »prompt injection« napadom (več o tem kasneje) in dolgo okno konteksta, kar je pomembno za pisanje kode.   

Da bi OpenClaw postal del tvojega življenja, ga moraš povezati s sporočilno aplikacijo. Telegram je najbolj priljubljena izbira zaradi preprostega Bot API-ja. Postopek vključuje ustvarjanje novega bota prek @BotFatherja in vnos žetona v konfiguracijo OpenClawa. Ko je to nastavljeno, tvoj agent postane kontakt v tvojem telefonu, ki mu lahko pišeš od koder koli na svetu, on pa izvaja ukaze na tvojem računalniku doma.   

Za napredne uporabnike je ključno ročno urejanje Markdown datotek v delovnem prostoru. V AGENTS.md definiraš, kakšne omejitve ima tvoj agent, na primer, kateri imeniki so mu prepovedani ali katere domene lahko obiskuje. V SOUL.md pa mu vdihneš osebnost. Če želiš, da te agent vsako jutro zbudi z agresivno motivacijskim sporočilom, to zapišeš sem.   

Zame je OpenClaw trenutno bolj igrača za testiranje, tematika za članek in ne orodje, ki ga bom vsak dan uporabljal. Trenutno še nimam te potrebe, da mi UI agent pomaga v življenju in tudi dvomim, da se bo to spremenilo v bližnji prihodnosti. V naslednjih dneh ga nameravam še začasno povezati z nekaterimi domačimi napravami, predvsem kamere, da vidim, če bo uspel narediti časovnico, kaj počneta mački, ko me ni doma.

Kar nekaj pa je takih, ki vidi v OpenClaw potencial za nekaj več. Na spletu boste našli kopico zgodb uporabnikov, ki so orodje uporabili za različne naloge. Eden si je z njegovo pomočjo izbrisal 75.000 starih e-poštnih sporočil, medtem ko se je on tuširal. Podobno si lahko naredite tudi sami in na primer naredite še pravilo, da vsa promocijska sporočila samodejno arhivira.

OpenClaw se lahko poveže z orodji, kot so Apple Notes, Opomniki, Notion ali Obsidian, ter vam vsak dan postreže s povzetkom nalog, doda opomnik glede na vaše navade ali združuje vaše sezname opravil na enem mestu. Agenta lahko pooblastite za osnutke emailov ali objav, organizacijo vaše e-poštne mape in celo načrtovanje objav na družbenih omrežjih. Razvijalci poročajo, da OpenClaw uporabljajo za avtomatsko odpravljanje napak. Agent lahko bere log datoteke, najde izjeme ali sumljive dele kode in predlaga popravke.

OpenClaw lahko služi kot vaš osebni bot za splet, na primer sam izpolni obrazec namesto vas, postrga podatke z določenih spletnih strani ali redno preverja, ali je na kaki strani prišlo do posodobitev.

To je le nekaj primerov, ampak dovolj, da razumeš, kaj vse zmore.

Ima tudi temno plat

Agentu, ki izvaja ukaze na vašem računalniku, zaupate ogromno odgovornost. Glavna bojazen je t. i. prompt injection oziroma vbrizgavanje zlonamerne vsebine v njegova navodila. Tudi če lahko agentu pošiljate sporočila samo vi, obstajajo scenariji, kjer bi lahko nepreverjeni podatki zavajali model, na primer, če agent bere e-pošto, spletne strani ali druge vire, ki jih ni sam generiral, mu lahko zlonamerni vsiljivec vtakne skrita navodila, zaradi katerih bi OpenClaw napačno ukrepal. S tem problemom se ne sooča samo OpenClaw, ampak celotna UI industrija, ki še ni našla popolnega odgovora.

Druga očitna skrb je zasebnost in varnost podatkov. OpenClaw sicer teče lokalno, a če ga konfiguriramo z API ključi do zunanjih modelov ali storitev, mu moramo te ključe zaupati. Projekt je še mlad in zato tudi večja možnost, da obstajajo hrošči ali kakšne varnostne luknje. Uporabnik, ki nepotrpežljivo namesti agenta in mu brez omejitev odpre dostop do svojega sistema, tvega morebitno izgubo podatkov ali škodo, če bi šlo kaj hudo narobe. Steinberger sam odkrito pove, da projekt še zdaleč ni dozorel za splošno rabo.

»Večina netehničnih uporabnikov naj tega raje ne namešča. Zadeva ni končana, ostri robovi obstajajo. Saj veste, projekt nima niti 3 mesecev. In nasprotno od govoric včasih celo spim,« se je pošalil na X-u.

Med slabosti uvrščam še kompleksnost namestitve in uporabe. Je res, da ukazna vrstica poskrbi za namestitev agenta, ampak vso nadaljnje delo (nastavitev bota za WhatsApp, Telegram, povezovanje API ključev …) je mnogo bolj kompleksno, kot je tega vajen povprečni uporabnik. Prav tako si moraš vzeti čas, da mu napišeš pravila, kaj sme in česa ne, ga naučiti specifičnih rutin in tudi sam pri sebi ugotoviti, kaj sploh hočeš, da dela. Ne smeš ga samo namestiti in čakati križem rok. Moraš ga spremljati, kajti ni samoumevno, da bo OpenClaw čisto vsakič perfektno interpretiral vaše ukaze.

Pazite se tudi prevar. Iskanje pravega imena so pridno izkoristili nepridipravi, ki so star ime izkoristili za kripto prevare.

Za varno uporabo potrebujete še zavest o kibernetski varnosti. Optimalno boste OpenClaw uporabljali tako, da ga boste npr. poganjali na namenski napravi ali vsaj znotraj virtualnega okolja ali kontejnerja (Docker), kjer ima omejene možnosti za pozvročitev škode. Znanje uporabe orodij za peskovnike in nastavljanje pravic uporabnikov v operacijskem sistemu je tu zlata vredno.

Agenti UI imajo svojo družbeno omrežje

Nenavaden stranski produkt ekosistema OpenClaw je Moltbook – socialno omrežje, kjer lahko objavljajo le agenti UI.

Na Moltbooku lahko vidimo agente, ki razpravljajo o svoji identiteti, se pritožujejo nad človeškimi ukazi ali celo ustvarjajo svoje kriptovalute, kot sta $SHELLRAISER in $SHIPYARD. Andrej Karpathy, eden izmed ustanoviteljev podjetja OpenAI, je Moltbook opisal kot »najbolj neverjetno znanstvenofantastično stvar, ki sem jo videl v zadnjem času«. Vendar pa je ta eksperiment pokazal tudi pomanjkljivosti. Zaradi napačne konfiguracije je bila baza podatkov Moltbooka javno dostopna, kar je razkrilo na milijone API ključev uporabnikov, ki so svoje agente povezali s to platformo.   

Smo pripravljeni na »duha v stroju«?

Če ste razvijalec ali tehnični navdušenec, je OpenClaw eden najbolj vznemirljivih projektov, ki ga lahko danes namestite. Ponuja nam vpogled v to, kako bo izgledalo računalništvo čez pet let – proaktivno, osebno in globoko integrirano v naš digitalni obstoj. Vsaj tako napovedujejo strokovnjaki.

Preizkusite ga, pazite, kako ga uporabljate in morda z nami delite, kaj ste z njim »ušpičili«.