EU kaznovala Apple in Meto v višini 700 milijonov evrov

Evropska unija je podjetjema Apple in Meta izrekla kazni v skupni višini 700 milijonov evrov, s čimer je prvič uporabila nova pravila iz Zakona o digitalnih trgih (DMA), sprejeta za omejevanje moči velikih tehnoloških gigantov. Apple mora zaradi kršitev pri delovanju App Stora plačati 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov evrov zaradi pomanjkljivih možnosti izbire uporabnikov glede zbiranja osebnih podatkov.

Evropska komisarka Henna Virkkunen je ob tem poudarila: “Naša dolžnost je, da zaščitimo pravice državljanov in inovativna podjetja v Evropi.“

Podatki in aplikacije

Reakcije podjetij so bile ostre. Meta je EU obtožila, da “želi škodovati uspešnim ameriškim podjetjem”, medtem ko je Apple ocenil, da je tarča nepravičnega napada in da ga Komisija sili naj svojo tehnologijo deli brez nadomestila.

Evropska komisija je preiskave sprožila že lani. Pri Applu so ugotovili, da podjetje ne omogoča svobodnega dostopa do alternativnih tržnic z aplikacijami, s čimer je omejeval konkurenco. Meta pa je z modelom “strinjaj se ali plačaj” uporabnikom vsiljevala odločitev, da dovolijo zbiranje podatkov, ali pa plačajo mesečno naročnino. Komisija meni, da to ni v skladu z idejo prostovoljnega soglasja.

Obe podjetji imata zdaj 60 dni za prilagoditev. V nasprotnem primeru jima grozijo dodatne kazni.

Epski boj

Komisarka Teresa Ribera je dejala: “Apple in Meta z ukrepi krepita odvisnost uporabnikov in podjetij od svojih platform. Zato smo ukrepali odločno a uravnoteženo v skladu z jasnimi pravili.“

Apple meni, da ukrepi škodijo zasebnosti uporabnikov in varnosti njihovih naprav, obenem pa trdi, da je Komisija med pogajanji večkrat spremenila pravila igre. Meta pa opozarja, da je zaradi odločbe postavljena v slabši položaj v primerjavi s kitajskimi in evropskimi podjetji.

“To ni le kazen,” pravijo pri Meti, “temveč nas prisiljujejo v spremembo poslovnega modela, kar je enakovredno večmilijardni carini.“

Kljub relativno nizki kazni v primerjavi z nekaterimi preteklimi (Google je lani prejel kazen v višini 2,4 milijarde evrov), imajo te odločitve velik simbolni pomen. Pričakuje se, da bodo sprožile dodatne napetosti med ZDA in EU, saj je predsednik Donald Trump že uvedel 10-odstotne carine na evropski uvoz.

Profesorica prava Anne Witt z EDHEC Business School v Franciji meni, da ne gre toliko za protimonopolne zakonitosti kot za vprašanje, kdo določa pravila poslovanja ameriškim podjetjem na evropskih tleh.

Eno redkih, ki se je na kazen odzvalo z odobravanjem, je bilo podjetje Epic Games. Njihov direktor Tim Sweeney je ukrep proti Applu označil za “odlično novico za razvijalce aplikacij po vsem svetu” in pozval ZDA, naj sprejmejo podobno zakonodajo.

Odločitev je kritizirala tudi tehnološka lobistična skupina ITIF, ki jo delno financirajo Apple, Meta in druga velika podjetja. Po njihovem mnenju EU uporablja DMA za “izsiljevanje denarja ameriških podjetij, kljub njihovim prizadevanjem za spoštovanje pravil”.

Medtem britanske oblasti nadaljujejo s preiskavami velikih tehnoloških platform v okviru svojega zakona o digitalni konkurenci sprejetega lani. Med tarčami so Apple, Google in druge platforme z močnim tržnim položajem.