E3 2008 – Nintendo

Če vam video igre predstavljajo enega izmed popularnejših hobijev in niste od nekoga babica/dedek/stric/mamica, težkokategorni Nintendo ljubitelj in/ali radikalno občasni igričar, ki še ni slišal za, recimo, Half-Life, ste lahko nad letošnjo Nintendovo E3 konferenco kvečjemu bolj ali še bolj razočarani. Čeprav je bilo govora o tem, da želijo ugoditi tako veteranskim igričarjem, kot se je izrazil veliki Reggie, kot tudi poprej omenjenim babicam, dedkom in podobnim nepotencialnim potencialnim odjemalcem, so pokazali vsebino predvsem za njih.

Na boleče nerodnih predstavitvah iger so s posiljenim humorjem najprej pokazali Ubisoftovo Shaun White Snowboarding, ki ni grafično prav nič pretresljiva (s tem smo se pri Wii-ju že nekako sprijaznili), jo bo pa moč igrati z Wii Balance desko, kar bi znalo biti dokaj zabavno. Sploh, če pred tem spiješ kozarec ali šest. Izide še letos; samo za Wii, kakopak.

Po (pre)dolgem razpredanju sicer simpatičnega Satoru Iwate o novi paradigmi v igričarski industriji, ki jo je z DS-om in Wii-jem načel Nintendo (igre se prodajajo dlje, ne gre se več samo za napredek v grafiki in razširjen krog odjemalcev) ter zdaj že obveznemu bahanju s prodajnimi številkami v ZDA (700,000 prodanih Wii-jev v treh mesecih, skupno pa 10 milijonov; 20 milijonov prodanih DS-ov; 5 milijard prihodkov; prodaja raste; napovedi o padanju prodajnih rekordov), so končno pokazali naslednjo prihajajočo Wii igro: Animal Crossing: City Folk.

Čeprav je za mnoge težko pričakovano nadaljevanje kakovostnega prvega dela, gre, spet, za naslov, ki bo privabljal predvsem igričarje lahke kategorije: Simpatična grafika na ravni GameCube, prosto-po-prešerno igranje po simpatičnem, miroljubnem in razgibanem okolju in razširjen družabni aspekt z ostalimi igralci. Ob demonstraciji so pokazali tudi Wii Speak; dokupljivi mikrofon, ki bo omogočal prosto pogovarjanje z ostalimi izbranimi spletnimi soigralci, s katerimi se boste potikali naokoli, lovili ribe in počeli ostale ljubke/sladkobne reči.

Zatem je sledil kratek prelet dveh Wii iger, za katere bi se na tokratni konferenci edIno lahko reklo, da so malo bolj za »hardcore« igričarje: Wii Clone Wars starwarščino in Call of Duty: World at War streljačino. V tem segmentu so pokazali tudi novo nadaljevanje Raving Rabbids, ki bo korenito podpirala Wii desko. Za DS so najavili oz. nas opomnili na Spore Creatures, novi Pokemon (zeh) in, eno večjih presenečenj njihovega nagovora, Grand Theft Auto: Chinatown Wars. Kako bo izgledala na podhranjenemu DS-u niso pokazali.

Sledila je demonstracija še ene dokupljive periferije, Wii MotionPlus, o kateri se je že nekaj dni pred E3 čebljalo po spletu. Gre za napravico, ki Wii-daljinca naredi še natančnejšega (takšnega, kot si ljudje pred nakupom predstavljajo, da je že sicer) in s katero je moč v igrah izvajati mnogo preciznejše gibe. Ob tem so najavili nadaljevanje Wii Sports, podnaslovljeno Resort, ki bo v poletno obarvanih mini-igrah (sabljanje, metanje obroča, dirkanje z vodnimi sanmi, itd.) temeljito izkoristila MotionPlus in njegovo zmožnost natančnega prenašanja naših gibov na zaslon. Če so Wii igre doslej le na »grobo« zaznavale naše premike, jih z omenjenim dodatkom skorajda 1:1, kar so tudi uspešno demonstrirali s sekljanjem hlodov in sebljanjem. Nedvomno vrhunec konference, tale MotionPlus, pa čeprav izpade kot nepotrebni dodatni izdatek za nekaj, kar bi moral znati že sam Wii-daljinec. Pakirali ga bodo skupaj z Wii Sports Resort, ki izide enkrat spomladi naslednje leto.

Za konec pa je sledila je ŠE ena »zabavna igra za vso družino«, ki jo je predstavil Mario legenda Miyamoto. Wii Music. Omogočala bo »simulacijo« igranja na številna glasbila (več kot 50 le-teh!) z uporabo Wii-daljinca, nunčaka in/ali deske; točkovanja ni bilo videti, poudarek pa je zelo očitno na otroškosti, preprostosti, zabavnosti in družabnosti. Igra za vsakogar, samo za igričarje ne, skratka. Nova Nintendova paradigma?

Po Wii Music predstavitvi je bilo Nintendove konference konec, igričarji pa smo se lahko vrnili nazaj k sanjarjenju o novi Zeldi, novemu Mariu, tretjemu delu Pikminov, morebitnih nadaljevanjih F-Zero, Pilotwings, Starfox, Donkey Kong in Kingdom Hearts, izboljšanemu spletnemu servisu, več spletnih večigralskih iger in kakšnih novih, konkretnejših, še nikoli zanj slišanih iger. Saj je vse lepo in prav, da Nintendo tako zelo uspešno širi krog potencialnih igričarjev in v industriji, nabito polni z nasiljem, ohranja otroškost, vendar jim ne bi prav nič škodilo, če bi se konkretneje in očitneje posvetili tudi vsebinam za samotarske igričarje.