Dober programer dela 11-krat hitreje!

Namen študije Coding War Games, ki sta jo izvedla Tom DeMarco in Timoty Lister (podrobneje o tem: Tom DeMarco,Timoty Liester: Peopleware: Productive Projects and Teams; Dorset House Pub, 2012), je bil ugotoviti, kaj vpliva na produktivnost računalniških programerjev. Rezultati so bili presenetljivi.

V tej študiji je sodelovalo več kot 600 računalniških razvijalcev iz 92 različnih podjetij. Vsak udeleženec je imel partnerja iz istega podjetja. Par ni delal skupaj, ampak ločeno, brez kakršne koli komunikacije. Vsak udeleženec je tekmoval z drugim, kot tudi z drugimi pari iz drugih podjetij. Vsi so imeli enako nalogo: napisati, kodirati in testirati določen srednje zahteven program. Med raziskavo so morali udeleženci beležiti čas v dnevniku. Vsi so delali v normalnih (svojih običajnih) delovnih pogojih in uporabljali isti jezik, orodja, terminale in računalnike, kot pri vsakdanjem delu.

Rezultati so bili presenetljivi. Najboljši je bil kar za 11,1 : 1 hitrejši od najslabšega, pri čemer je bila kvaliteta primerljiva. Najboljši so bili prav tako kar 2,5-krat boljši od povprečnih. Ko sta avtorja prišla do teh rezultatov, sta hotela ugotoviti, kje leži razlog za takšne razlike. Ugotovila sta, da ni šlo za denar – najboljših 50 % je zaslužilo samo 10 % več v primerjavi z najslabšimi. Prav tako nista našla razlik med leti izkušenj, programskim jezikom, ki so ga uporabljali ali številom napak.

Ugotovila sta, da je na produktivnost vplivalo več dejavnikov – okolje in predvsem to, da so v uspešnih podjetjih imeli več prostora zase ter manj motenj. Imeli so več zasebnosti. Največje presenečenje pa je bilo, da sta programerja iz istega podjetja delala podobno uspešno, četudi nista delala skupaj. Razlike med paroma so bile samo 21 %.

In tu leži pravo bistvo, ki gre globlje od pogojev dela. Pogoji dela v določeni meri vplivajo na delovno uspešnost. Vendar kaj vam pomagajo najboljši delovni pogoji, če nimate pravih ljudi? Pravzaprav je ena od najpomembnejših stvari to, s kom dela vaš sodelavec. Če dela z nekom, ki dela hitro, bo tudi sam delal hitro, in obratno, če dela z nekom, ki ima težave pri zaključevanju, bo imel tudi sam težave pri zaključevanju.

Ključ so torej ljudje, s katerimi dela vaš sodelavec oz. kakšna je vaša organizacijska kultura. Ali imate pravo kulturo in prave ljudi na pravih delovnih mestih? Ko smo že pri programiranju – raziskave in praksa kažeta, da so introvertirani ljudje zmožni boljše koncentracije in lažje delajo sami ter s čim manj prekinitev. Radi opravljajo svoje delo in to dobro, z manj napakami ter prav tako hitro, kot tisti z več napakami. To, da jim ustvarite pogoje, je najlažje; izbrati prave ljudi pa je veliko težje. Pri tem si lahko pomagate s persolog osebnostnim profilom DISK, ki vam pomaga odkriti način razmišljanja, čustvovanja in delovanja vaših sodelavcev, kot tudi njihovo nagnjenost k introvertiranosti ali ekstrovertiranosti. Naj pri tem poudarimo, da ni boljše ali slabše naravnanosti, je pa za določena dela bolj primerna določena naravnanost.

V IT branži, še posebej pri programiranju, se je pokazalo, da je introvertiranost boljša naravnanost. To nam govorijo številne raziskave, kot npr. zgoraj omenjena, in tudi znameniti primeri: Steve Wozniack, Steve Jobs in Bill Gates so bili ali so vsi introvertirani.

Naslednjič, ko boste iskali dobrega programerja, lahko uporabite persolog osebnostni profil, ki vam bo pomagal opredeliti njegovo ali njeno naravnanost. Koristno je tudi, če to naredite z obstoječimi programerji. Vedite, da ti ustvarjajo vašo delovno kulturo, in četudi boste zaposlili najboljšega, bo v povprečnem okolju postal povprečen.

Kaj boste pridobili s tem? Odkrili boste njihove osebnostne profile, ki vam bodo: 1.) služili za izboljšanje vodenja, motivacije in komunikacije, 2.) pokazali, v kakšnem okolju bodo najbolje uspevali in 3.) dali možnost, da lahko sami preverite, kateri osebnostni profil daje najboljše rezultate. Na začetku omenjene raziskave lahko naredite svojo mini verzijo. Ko imate izdelane osebnostne profile vaših programerjev in zraven dodate še rezultate, ki jih dosegajo, boste dobili koristno povratno informacijo o vašem podjetju, ki vam lahko prinese veliko. Samo pomislite – v povprečju je bila introvertirana skupina kar za 2,5-krat hitrejša! Kaj bi to pomenilo za vaše rezultate?

Pa še tole, če naredite osebnostne profile za svoje zaposlene, ne morete ničesar izgubiti. Najmanj kar je, boste ugotovili, kakšen je najboljši način za vodenje, motivacijo in komunikacijo v podjetju. Sami veste, kako je še predvsem slednja pomembna pri kompleksnih računalniških programih, kjer mora sodelovati več ljudi. Zaradi dobre komunikacije je lahko 1 + 1 + 1 = 5, zaradi slabe pa tudi 0,9.

Torej, kaj boste naredili? Za dodatne informacije o persologu osebnostnih profilov nas kontaktirajte na persolog@proacta.si.