Digitalna epidemija 21. stoletja

Spam ali neželena komercialna e-pošta je postala resnična epidemija, ki ima poleg tega, da upočasnjuje komunikacijo uporabnikov, tudi pomembne finančne posledice v podjetniških okoljih.

Po raziskavi Spam Filter Software Review je v letu 2002 samo v ZDA neželena e-pošta stala podjetja 9 milijard dolarjev. V letu 2003 je kar 40 odstotkov e-pošte, ki je bila v obtoku na internetu, bilo spam in v povprečju je uporabnik prejel 2.200 spam sporočil v enem letu. Poleg tega lahko spam upočasni podjetniška omrežja in poveča rabo pasovne širine, rezultati česar se kažejo v omenjenih številkah. Zato je očitno, da je potrebno dati ustrezno pozornost zaščiti pred spamom.

Spam se lahko uporabi tudi kot sredstvo širjenja še večje nevarnosti – računalniških virusov. Spam sporočilo lahko zelo enostavno vključuje priponko, ki prenaša virus ali povezavo do navidez zanimive spletne strani, s katere se lahko pretoči zlonamerna koda, ne da bi uporabnik vedel za to. V najbolj ekstremnem scenariju se lahko virus skriva tudi v kodi sporočila.

Osnovni ukrep za preprečevanje vstopa spam sporočila v poštne nabiralnike uporabnikov je filtriranje e-poštnih sporočil. Obstaja veliko število aplikacij, ki skrbnikom omrežij omogočajo definirati pravila, ki jim bodo pomagala identificirati neželeno e-pošto. Lahko jih nastavijo, da filtrirajo e-pošto po zadevi, ključnih besedah, domeni, naslovu IP, pošiljatelju, ipd. Vendar pa se spam razvija enako hitro kot varnostni sistemi, zaradi česar samo filtriranje ni dovolj. Pošiljatelji spama uporabljajo vse vrste zvijač, da se izmuznejo nastavljenim oviram, zato mora uporabljeni sistem inteligentno analizirati vsako sporočilo kot tudi imeti sposobnost “učenja”. To pomeni, da mora biti sposoben identificirati spam sporočilo brez posega skrbnika.