The Patrick Star Game, Silent Hill 2 in Balatro – Special Edition

The Patrick Star Game

Spuži Kvadratnik je še vedno ena najbolj popularnih risank, ki je seveda dobila tudi več videoiger. Najnovejša je The Patrick Star Game, v kateri je zvezda naslovu ustrezno – Patrik Zvezda! V vlogi te simpatične morske zvezde oziroma morskega zvezdaka se sprehajamo povsod po Bikinski Bistrici, kjer nas je volja, in igramo številne zanimive miniigre, ki temeljijo na dogajanju v risanki. Skačemo lahko recimo z višine in si odpremo marelo (ali pa tudi ne!), iščemo zakopani zaklad, z metanjem razporejamo stvari na svoja mesta, z žogicami sesuvamo reči s polic, kot bi bili v lunaparku … Pri tem naletimo na znane prebivalce Bikinske Bistrice, od Spužija prek Sanči do gospoda Rakarja, miniigre pa igramo na znanih lokacijah, kot sta restavracija Hrustljavi rak in Kangla košte do Patrikovega doma. Zabavno, risankasto in odbito, kakršne so tudi risanke o Spužiju Kvadratniku!

Silent Hill 2

Silent Hill je legenda preživetvenih grozljivk s konca minulega tisočletja, katere najbolj udarni in kritiško priznani del je dvojka. Ta je izšla leta 2001 za PlayStation 2 in nekoliko pozneje še za PC in Xbox, spremljala pa je protagonista Jamesa Sunderlanda, ki se vrne v nekdaj ljubo mesto Silent Hill zaradi pisma, ki ga je prejel od – mrtve žene. Nekaj zelo očitno ni v redu, Jamesovi strahovi pa se potrdijo in (gnilo) meso postanejo, ko prispe v Tihi grič in ugotovi, da ga naseljujejo pošasti. Te so bile bistveno premočne, da bi se z njimi pomeril v strelskih obračunih, zato se jim je bilo treba povečini ogibati. To pa pri raziskovanju meglenega, razdejanega, turobnega mesta ni bilo vedno enostavno. Silent Hill 2 upravičeno velja za enega viškov žanra in ljubitelji so dolga leta sitnarili Konamiju, naj poskrbi za posodobljeno verzijo; in naposled so jo dobili. Za predelavo niso zaslužni Japonci, temveč Poljaki v skupini Bloober Team, ki se je specializirala za digitalne grozljivke. Niso poskrbeli le za boljšo grafiko, zaradi katere bodo ikonične pošasti, kot so skrivenčene medicinske sestre in piramidoglavec, zaživele na novo, temveč so posegli v igranje. Jamesa zdaj vodimo v modernem pogledu izza hrbta, namesto da bi ga s ‘tankovskim nadzorom’ sukali okrog osi, pa tudi kamera ni več fiksirana kot v starih Resident Evilih. Morda gre zaradi tega po zlu nekaj vzdušja, vendar je okolica bistveno bolj pregledna, kar je v igri, v kateri štejeta vsak strel in udarec, še kako pomembno. Tretji posodobljeni element je nadgrajeni sistem boja – je pa res, da številni fani menijo, da je okorno bojevanje v izvirni igri del izkušnje …

Balatro – Special Edition

Balatro (kar je latinski izraz za karto joker) je na prvi pogled videti kot običajna kvartaška igra oziroma simulacija pokra. Pa ni tako: v resnici gre za igro roguelike, le da njena podlaga ni RPG-jevsko pobijanje pošasti, temveč prav poker. Igramo ga sami, kakor pasjanso, in vsakič je naša naloga, da s kartami iz danega štiha v petih partijah dosežemo vsaj minimalni rezultat. Boljšo pokeraško kombinacijo kot sestavimo, bolj se poveča množilnik in več točk prejmemo. A nič bati, četudi nam spodleti, smo vseeno vsaj malo izpolnili zbirko kart, ki se nato pojavljajo v naslednjih partijah. Ne igramo namreč le z običajnimi kartami, se pravi z asom, fantom, številkami in drugimi, marveč tudi z jokerji (no, balatri) in posebnimi podobicami. Zaloga obojih je velika in odločilno vpliva na to, kaj se dogaja z običajnimi kartami. Če recimo na ta način poudarimo pomembnost kraljev in kraljic, lahko v enem samem štihu dobimo dovolj točk, da se takoj zavihtimo na naslednji nivo. Ali pa nam račune prekriža sreča, zaradi katere se včasih kljub na videz odličnim kartam kar hitro znajdemo nazaj na začetku. Balatro je hitro postal uspešnica in prvotni digitalni inačici se je zdaj pridružila še fizična, v kateri poleg izvoda igre dobimo deset otipljivih igralnih kart.