Človek proti računalniku – bitka brez konca?

Ra
unalniki so z nami že ve tiso
letij. Prvi anti
ni ra
unalnik, poimenovan Abak, so Babilonci namre
iznašli že okrog 2.400 let pred našim štetjem. Ra
unalo seveda ni imelo kakšnih velikih sposobnosti, pa vendar je za takratni as pomenilo dolo
en napredek. Precej pozneje, leta 1945, so Ameri
ani izumili ENIAC. To je bil prvi ra
unalnik, ki se ga je dalo tudi programirati. Izra
unati je znal katerikoli matemati
ni problem, ki ni presegal koli
ine njegovega spomina. 36 let pozneje je IBM javnosti predstavil prvi osebni ra
unalnik. Ra
unalnik je imel že precej ve funkcij, kljub temu pa mu ljudje niso pripisovali kdove kako velikega zgodovinskega pomena. Toda zgodovina rada ubere svojo pot. Osebni ra
unalniki so hitro napredovali in danes domujejo v hiši skorajda vsakega
loveka. Življenja brez njih si ne moremo ve predstavljati.

Še pred nekaj desetletji so številni strokovnjaki trdili, da lahko ra
unalnik uporabljamo zgolj za zabavo in enostavnejše ra
unalniške funkcije. Ra
unalnik pa nima lastnega mišljenja, zato ne more misliti kot
lovek in to je tudi razlog, zakaj
loveku ne bo nikoli dorasel. Toda kaj, e bi lahko ra
unalnik razmišljal? Kaj, e bi lahko »prebral«
lovekove ob
utke in se na njih odzval?

V zadnjih letih se ljudje velikokrat sprašujemo o tem, kdo je boljši. Človek ali stroj? Na eni strani imamo
ustva, psiho in razum, proti temu pa nastopa neverjetna mo procesorjev, ki so v trenutku sposobni izra
unati še tako nemogo
e ra
une. Boj se bije na razli
nih frontah, od avtomobilizma pa do ra
unalništva, vse pa se je za
elo s šahom.

Leta 1996 je IBM poskušal svoj model Deep Blue pripraviti do tega, da bi v šahu premagal takratnega velemojstra, Garryja Kasparova. To mu sicer ni uspelo, a IBM se je leto pozneje vrnil z nadgrajenim strojem in Kasparova premagal s 3,5 proti 2,5. Dogodek velja kot mejnik v svetu ra
unalništva, saj je bil
lovek takrat prvi na kolenih. Prvi v zgodovini ga je premagal ra
unalnik. Danes lahko dobre šahovske programe dobimo celo za osebne ra
unalnike. Med njimi je tudi slovenska razli
ica, ki jo najdete na slovenskem šahovskem strežniku.

Zdaj je ra
unalnik, poimenovan Cepheus na svoja ple
a vzel veliko ve jo odgovornost. Poskušal bo namre
osvojiti igro pokra. Poker je, z ra

unalniškega vidika, bistveno težje igrati, saj mora igralec v igro vklju
iti veliko število
loveških elementov. Pri šahu ra
unalniku pomaga dejstvo, da se vsaka figura premika le v eno smer, prav tako so za
etne poteze lahko prednastavljene, vse drugo pa opravi statistika.

Poker je bistveno bolj kompleksen. Igra temelji na nepopolnih informacijah, ki jih mora igralec spremeniti v koristne, popolne informacije. Toda informacije, ki jih dobiva, so velikokrat psihološka narave. Kako lahko torej ra
unalnik prebere
loveškega nasprotnika?

PokerStars trdi, da ima odgovor. PokerStars se je namre
pozabaval s pristaši pokra in objavil, da naj bi najve
ja poker igralnica na svetu odkupila superra
unalnik Cepheus, ki so ga sicer razvili na Univerzi v Alberti. Cepheus so opremili z dovolj spomina, da si je »ogledal« pretekle igre v pokru, najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da se u i na lastnih napakah. V teoriji bi moral torej skozi as postati skorajda popoln igralec pokra.

PokerStars naj bi superra
unalnik uporabil namesto napovedanega višanja miznih pristojbin, hkrati pa je predstavil tudi novo serijo turnirjev, poimenovano Robot Wars. Turnir bi se igral eden na enega, s tem da bi ra
unalnik z zmago priigral 500 dolarjev na igralca, v primeru zmage
loveka pa bi igralec osvojil 2.000 dolarjev in še dodatnih 500 dolarjev za vsakega igralca, ki ga je ra
unalnik že premagal.

PokerStars je še napisal, da se boste lahko s Cepheusom pomerili na igralnih mizah limit hold’ema, sledili pa bodo še številni drugi turnirji. Za vse dogodke, povezane s Cepheusom, pla
ilo mizne pristojbine ne bo potrebno. PokerStars je sporo
ilo za javnost seveda objavil kot potegavš
ino.

Cepheus naj bi bil v limit hold’emu nepremagljiv, s
imer pa se ne strinjata raziskovalca, ki sta ga ustvarila. Ra
unalnik naj bi bil sicer statisti no odli
en, kljub temu pa si nih
e ne upa trditi, da bo ostal ve no nepremagan. Človeška psiha je vseeno preve
kompleksna, da bi jo lahko poenostavili v zgolj enke in ni le.

Ra
unalnik naj bi sicer imel prednost pri menjavi taktike, saj lahko svojo igro hitro in naklju
no menja, težave pa naj bi imel s prilagajanjem na nasprotnikovo igro. To se je pokazalo tudi v preizkusu pred nekaj tedni, ko je poker robot, poimenovan Claudico, igral s štirimi profesionalnimi igralci pokra.

Superra
unalnik se je med drugim pomeril z vodilnim igralcem pokra v igri eden na enega, Dougom Polkom. Claudicu poker asa ni uspelo premagati, kljub temu pa je Doug zanj našel nekaj spodbudnih besed: »Claudico je igral dober poker, vsake toliko pa je napravil tudi kakšno napako. Staviti 19 tiso dolarjev na »pot«, vreden 700 dolarjev, pa ni nekaj, kar bi pravi igralec pokra naredil.«

Claudico je statisti no sicer igral precej stabilno. Čeprav je na koncu domov odnesel manjši znesek denarja, je prihodnost pokra mogo
e prav v ra
unalniških nasprotnikih. Ali bodo lahko superra
unalniki prevladali v pokru, kot so pred dvema desetletjema v šahu, pa bo pokazal le as. V vsakem primeru se bo boj med
lovekom in ra
unalnikom nadaljeval. In
eprav zaenkrat v dvoboju ljudem kar dobro kaže, bo naša prihodnost precej ra
unalniško obarvana.