Čipi, ki se izdelajo sami

Raziskovalci z MIT so razvili novo revolucionarno metodo izdelovanja računalniških čipov in medijev za shranjevanje podatkov. Metoda temelji na posebnem sistemu nanomolekul, t. i. kopolimerov, ki se sami prerazporedijo v pravilne vzorce. Ta snov je sicer znanosti poznana že nekaj časa, a je do sedaj pri uporabi obstajala težava. Samogradnja v vzorce se je namreč uspešno izvršila le na zelo majhnih površinah, pri večjih dimenzijah pa je nastala naključna in neuporabna zmešnjava molekul.

Težavo so na MIT zaobšli tako, da so čip začeli izdelovati na konvencionalen način in tako ustvarili nekakšna sidrišča, nato pa so v to strukturo dodali še nanosnov. Ta se je v omejenih prostorčkih lahko sestavila v predvidene polimerne nanostrukture.

Molekule so sestavljene iz para polimernih verig, ki sta med seboj povezani. Verige se zaradi različne kemične sestave ne mešajo, obnašajo se nekako tako kot voda in olje. Prav zaradi te lastnosti se te molekule po naravni poti same razporedijo v vzorce 20 nanometrov velikih nanokroglic. Za to ni potreben noben zunanji vpliv, vse se kot po čarovniji samo uredi.

Najbolj neposredno uporabo vidijo na MIT v izdelavi naprednejših sistemov za shranjevanje podatkov, kot so trdi diski. MIT raziskovalci so prepričani, da je industrija na izziv te izdelave pripravljena že danes. V prihodnosti bi ta tehnologija lahko pripeljala do naslednje generacije samosestavljivih in izredno zmogljivih računalniških procesorjev, lahko pa bi se uporabljala tudi v energetski industriji, na primer pri izdelavi gorilnih celic.