Chrome ostaja Googlov

Zvezni sodnik Amit Mehta je odločil, da Googlu ne bo treba prodati brskalnika Chrome, da bi odpravil nezakonit monopol na trgu spletnega iskanja, za katerega ga je pred letom dni spoznal za krivega po Shermanovem antimonopolnem zakonu. Namesto tega je podjetju naložil določene ukrepe. Deliti bo moral del dragocenih iskalnih podatkov z izbranimi tekmeci, prepovedani so mu ekskluzivni dogovori o distribuciji iskanja ali izdelkov z UI, ki bi tekmecem zapirali pot. Še naprej pa bodo lahko sklepali dogovore s partnerji za prednamestitev njihovih aplikacij in za možnost nastavljanja privzetega iskalnika.

Mehta je zapisal, da bi prisilna prodaja Chroma bila »slaba rešitev« za ta specifičen primer. Po njegovem mnenju ameriško pravosodje (DOJ) ni dokazalo, da milejši ukrepi ne bi zalegli, niti neposredne vzročne povezave med monopolno močjo in privzetostjo Google Iskanja v Chromu. Chrome ni samostojen posel, močno sloni na Googlovi infrastrukturi, zato bi razdružitev lahko prinesla opazno poslabšanje izdelka in škodo za uporabnike. Podobno je zavrnil tudi splošno prepoved plačil Applu, Mozilli in drugim za privzeto postavitev iskalnika, saj bi s tem prizadel pomemben vir prihodkov teh platform, Google pa bi verjetno ohranil velik del baze uporabnikov. Ob današnjem zagonu vlaganj v generativno UI po njegovem obstaja več tekmovalnega zagona kot v preteklosti, zato je takšno ravnotežje »prebavljivejše«.

Ker plačila za privzetost ostajajo dovoljena, je sodnik poudaril večjo potrebo po ukrepu, ki tekmecem omogoči lažji zagon. Google bo moral kvalificiranim tekmecem po mejnih stroških enkratno ponuditi posnetek določenih iskalnih podatkov, da bodo lahko učinkoviteje prepoznavali in indeksirali spletne strani ter diferencirali svoje storitve. To je precej ožji obseg od prvotnega predloga DOJ, ki je želel širši in periodičen dostop do svežih podatkov. Mehta je delno sprejel tudi zahtevo, da Google tekmecem dovoli sindikacijo rezultatov iskanja, vendar z omejenim trajanjem petih let in možnostjo cene nad mejnimi stroški, kar je ponovno manj od zahtevanega.

Odločitev je najpomembnejši antimonopolni popravek proti tehnološkemu velikanu v zadnjih približno 25 letih, vendar se lahko uresničevanje v praksi vleče še leta. Zdaj, ko je sodišče določilo popravne ukrepe, lahko Google končno vloži pritožbo na temeljno ugotovitev o nezakonitem monopolu. Primer bi lahko pristal celo na vrhovnem sodišču. Google je sporočil, da ga skrbijo učinki ukrepov na uporabnike in zasebnost ter da odločitev podrobno preučuje.