Raziskovanje postapokaliptičnega sveta v igri Fallout 4

Fallout 4 je nov RPG izpod rok Bethesde, razvijalcev serije Elder Scrolls, v katerem igraš kot eden izmed ljudi v postapokaliptičnem svetu. Sveta in nasploh igre seveda ni treba preveč predstavljati, saj je identična igri Fallout 3 in je v prvem dnevu prodala milijone kopij.

Torej v prvo- ali tretjeosebni perspektivi raziskujemo postapokaliptičen svet, naletimo na nasprotnike in dobivamo razne misije. Svet ni prevelik, ni pa majhen, ravno prave velikosti in razmerja, da vedno na nekaj naletimo, naj bo to naselje, mesto ali neki dogodek. Ta plat igre mi je najbolj všeč, saj je svet zanimiv in zabaven. Navdih jemlje iz petdesetih let prejšnjega stoletja, združenega z njihovo idejo futurizma, iz katerega dobimo precej edinstven videz. Igra je tudi polna humorja in se ne jemlje preveč resno, kar je dobro. Raziskovanje sveta je torej dokaj zabavno in vsaj za nekaj časa vleče – vsaj dokler ne ugotoviš, da ne boš v njem našel ničesar zanimivega.

Namesto da bi bila igra RPG taka kot prejšnje ali pa kot serija Elder Scrolls, je tokrat precej bolj ozko usmerjena. Tvoj lik ima zgodbo, še preden začneš igrati, torej ne moreš biti kar kdorkoli, prav tako določene like poznaš že od prej. Namesto pravega sistema za dialoge je zdaj preprost sistem, ki ti vedno poda štiri odgovore – ja, ne, sarkazem ali pa mogoče. Podobno kot v Mass Effectu, ampak še bolj omejujoče, saj tudi če rečeš 15-krat ne, bo misija še vedno na voljo ali pa boš preprosto prisiljen, da jo opraviš. Še večji problem je, da nikoli ne veš, kaj bo lik rekel. Izbereš odgovor sarkazem in namesto majhne šale bo tvoj lik globoko užalil sogovorca. Tudi statistike tvojega lika ni več. Na začetku si izbereš osnove, ki pa ne vplivajo na tvoj lik, temveč ti omogočajo izbiro »perkov«. Ti so bili prisotni že v trojki, dajo pa ti posebne sposobnosti, na primer več zdravja in boljšo uporabo orožij. Sistem ni napačen, je pa hudo poenostavljen in plitek, torej nekaj, kar bi našel v igrah tipa Far Cry ali drugih streljačinah z odprtim svetom. Torej sploh ni več igranja vlog, vendar je igra bolj ko ne streljačina z odprtim svetom. Kar ne bi bilo nič narobe, pač v redu, časi se spreminjajo, gremo poskusit nekaj novega. Prave oboževalce Fallouta so bolj ko ne že izgubili s precej spremenjeno trojko.

Nato pa ugotoviš, da je vsaka misija v igri enaka. Pojdi do lokacije, tam se streljaj z nasprotniki, poberi nekaj ali reši nekoga in pojdi ven. Dobro, tako je v veliko igrah, boste rekli, ampak tukaj so nasprotniki vedno enaki, torej humanoidni roboti, mutanti ali pa dejanski ljudje (z izjemo nekaj zveri tu in tam), ki stojijo v kotu in te včasih ustrelijo. Še bolj nadležno pa je, da so mehanike streljanja (čeprav izboljšane od trojke) vseeno slabe. Orožja so nenatančna in nerodna, sovražniki pa imajo veliko zdravja (bullet sponge), torej ga moraš 15-krat ustreliti, da umre. In to je večinoma vse, kar v tej igri počneš.

Zgodba je tudi precej slaba. Celo igro iščeš svojega sina, ki ga je nekdo ugrabil. Več kot tega ne smem izdati zaradi kvarilnikov, ampak tudi ko ugotoviš, kaj se je z njim zgodilo, je to narejeno na tako amaterski, neroden način, da ti je popolnoma vseeno. V igri so tudi štiri različne frakcije, ki se jim lahko pridružiš, celo naenkrat. Kmalu se moraš odločiti, s katerimi boš sodeloval do konca, nato pa moraš izločiti druge skozi dobesedno enake misije. Zgodba se torej ne razvija ali širi na različne dele, temveč je enaka, le drugačen epilog dobiš. Liki v igri so tudi precej slabo napisani, o njih ne veš veliko in so generalno nezanimivi ali že videni. Igra je nasploh slabo napisana, še posebej če jo primerjaš z letošnjimi igrami tipa Witcher 3.

V igro so še dodali nekaj nepotrebnih elementov, ki pa te lahko zamotijo za nekaj uric. Eden od teh je ustvarjanje naselbin – lahko gradiš lastne stavbe, jih opremljaš s pohištvom, ustvariš elektriko in tja pošiljaš tvoje družabnike. Včasih jo napadejo kakšni razbojniki in jo moraš ubraniti, prav tako pa dobivaš misije, kjer moraš ti napasti sosednje naselbine, ki so sovražne. Druga stvar je izdelovanje lastnega orožja, na katero lahko namestiš boljše merke, bajonete, ogrodje, kar izboljša vrednost in statistiko orožja.

Moram omeniti še obupno grafiko in animacije, ki res ne spadajo več v profesionalno narejeno igro iz leta 2015. Je ena izmed grših iger, ki sem jih videl letos. Prav tako ima konstantne nalagalne ekrane (torej ko stopiš iz odprtega sveta v naselje in potem spet ko stopiš v majhno hišico), ki so dolgi od 20 do 30 sekund. Velikokrat se mi ni splačalo iti raziskovat vsakega kotička, saj nisem hotel čakati pol minute, da igra naloži majhno sobico, v kateri verjetno ni ničesar. Sliši se kot majhen problem, ampak ni, saj te vrže iz igre in te prisili v neraziskovanje. Igra ima tudi ogromno količino hroščev, od smešnih do manj smešnih, zaradi katerih več ne moreš igrati.

Saj ne rečem, da se nisem zabaval v raziskovanju sveta za nekaj ur. Je solidna +igra, narejena za splošno publiko. Vidi se, da je več denarja šlo v trženje kot pa sam razvoj. V letu 2015, v katerem smo igrali igre tipa Witcher 3, kaj takega več ne bi smelo biti dopustno.

Ocena: 60/100

Plusi:

– zanimiv svet,

– na začetku privlačno raziskovanje.

Minusi:

– slaba zgodba,

– slab videz,

– ponavljajoče se misije,

– hrošči.