Računalništvo, telefonija
01.04.2010 15:05
Posodobljeno 15 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Slovenski ponudniki proti cenzuri spleta!

Slovenski ponudniki proti cenzuri spleta!
Slovenski ponudniki proti cenzuri spleta!

Slovenski ponudniki dostopa do interneta (v nadaljevanju internet ponudniki) v času, ko v medijih spremljamo konflikt med podjetjem Google in kitajsko vlado glede cenzuriranja rezultatov spletnih iskalnikov, izražajo zaskrbljenost in nestrinjanje z odločbami za omejevanje dostopa do celotnih spletnih mest, ki jih je izdal Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, kot tudi s spremembami zakonodaje, ki so podlaga za izdajo teh odločb (noveliran Zakon o igrah na srečo, ZIS-C).

Ponudniki zagovarjajo stališče, da moramo skladno s področno zakonodajo omogočati učinkovito in nemoteno komunikacijo po elektronskih omrežjih, predvsem pa nikoli ne bi smeli posegati vanjo, razen če tako želi uporabnik sam, ali pa nam to odredi pristojno sodišče. Odločbe predstavljajo izrazito odstopanje od teh načel, ob katerih se nam porajajo tudi vprašanja o sorazmernosti ukrepa, ki narekuje blokado spletnih mest.

Mnenja so, da skuša novela zakona (ter na njeni podlagi izdane odločbe Urada) s cenzuriranjem interneta na neustrezen in dokazano neučinkovit način rešiti probleme, ki ne nastajajo na omrežjih slovenskih ponudnikov in jih tam zagotovo ni mogoče rešiti. Dosedanja praksa je v podobnih primerih poskusa blokade spletnih igralnic leta 2006 jasno pokazala ne samo, da je ukrep skrajno neučinkovit, ampak da lahko ima nepredvidene posledice za uporabnike in ponudnike.

Glede na to, da so predmet odločb spletna mesta, ki jih med drugim uporablja podjetje s sedežem v članici Evropske unije, se sprašujejo, zakaj se spori ne rešujejo znotraj področnih teles in pristojnih organov EU.

V nadaljevanju menijo, da je potrebno sporne določbe Zakona o igrah na srečo nemudoma spremeniti tako, da bodo vsebinsko usklajene s področno zakonodajo (Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu). To namero je Direktorat za informacijsko družbo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tudi javno objavil 13. 1. 2010 in še enkrat, 23. 3. 2010, po izdaji odločb s strani Urada. Odklonilno stališče je izrazil tudi Informacijski pooblaščenec januarja 2010.

“Namen odločb Urada je v preprečitvi dostopa do spletnih igralnic, ki v Republiki Sloveniji niso pridobili ustreznega dovoljenja. Prepričani smo, da odločbe, ki jih je Urad izdal tega namena ne bodo dosegle. Ponudniki s to izjavo seveda ne želimo izražati podpore dejanjem, ki jih država opredeli kot nezakonite ter poglabljati problematike, do katere se je dolžna opredeliti država. Ponudniki smo zgolj dolžni v skladu s pravnimi možnostmi opozoriti na pomanjkljivosti predvidenih ukrepov. Uradu RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo zaradi tega in vseh drugih razlogov predlagamo, naj izdane odločbe odpravi.” so združeni ponudniki dostopa do svetovnega spleta v RS.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

TRACE BS d.o.o.

Opekarniška cesta 5, 2270 Ormož, Tel: 05 905 23 81
V skupini Trace Solutions, katere del sta Trace BS Poslovne rešitve d. o. o. in Trace IS Informacijske rešitve, se ukvarjajo z razvojem, prodajo in uvajanjem istoimenske programske ... Več

ALTERNA DISTRIBUCIJA d.o.o.

Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana, Tel: 01 520 28 00
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in poslovno zrelostjo poznana kot ena vodilnih in najtrdnejših tovrstnih družb v Sloveniji. Osnovna dejavnost družbe je distribucija računalniške ... Več
Srebrni partner

LESTRA d.o.o.

Vaška pot 17c, 1235 Radomlje, Tel: 01 563 60 60
Vodilni na področju trženja projektorjev – strokovno svetovanje, izposoja, montaža in servis Z več kot 30-letnimi izkušnjami in najboljšo izbiro projekcijske opreme za vas. V ... Več
Zlati partner

Exclusive Networks Slovenia d.o.o.

Dunajska cesta 159, 1000 Ljubljana, Tel: 01 292 76 51
Za nemoteno poslovanje potrebujete trdo in varno omrežno infrastrukturo. Podjetja brez vzpostavljene trdne infrastrukture pogosteje trpijo zaradi slabe uporabniške izkušnje za zaposlene ... Več