Kako Slovenci gledamo na umetno inteligenco?

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo podprlo ciljni raziskovalni program Vpliv umetne inteligence na trg dela, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.

Prvi del projekta vključuje študijo motivacije in sprejemanja umetne inteligence (UI) in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v različnih sektorjih ter strukturo digitalnih kompetenc in vlogo digitalnih veščin v prihodnosti posameznega sektorja. V drugi fazi projekta je bil cilj analizirati nacionalne in mednarodne politike, nacionalne in mednarodne prakse ter vlogo platform v prihodnosti sektorjev. Cilj tretje, do sedaj zadnje faze je, da se s pomočjo raziskav opredeli in oceni potencial umetne inteligence in IKT tehnologij v prihodnosti.

V raziskavi, ki je bila izvedena v tretjem delu ciljnega raziskovalnega programa (CRP) (25.5.2023 – 25.8.2023), je sodelovalo 1.041 anketirancev, od katerih jih je 432 delno ali v celoti izpolnilo anketo. Anketo je izpolnilo 192 moških in 238 žensk. Večina anketirancev (93 %) je bila v starostnem razponu med 21 in 60 let. Večina, kar 70 % respondentov ima končano vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Največ anketirancev je zaposlenih v zasebnem sektorju (61 %), medtem ko jih 38 % dela opravlja v javnem sektorju.

Rezultati ankete so pokazali, da večina anketirancev (75 %) pozna izraz umetna inteligenca, pri čemer je manj kot polovica (42 %) respondentov označenih kot uporabniki tehnologij UI. Ta delež je med moškimi nekoliko višji kot med ženskami. Uporaba tehnologij UI narašča z izobrazbo, pri čemer je najvišja uporaba tehnologij UI med vodstvenim kadrom.

Respondenti menijo, da je delež podjetij, ki uporabljajo tehnologije UI večji v zasebnem kot v javnem sektorju, saj znaša 31 % v zasebnem sektorju in 20 % v javnem sektorju. Anketa je tudi pokazala, da so mnenja anketirancev glede tega, koliko podjetij uporablja tehnologije UI razlikujejo, glede na to, ali anketiranci delajo od doma ali ne. Respondenti, ki delajo od doma, menijo, da 48 % podjetij uporablja tehnologije UI, medtem ko tisti, ki delajo na lokaciji delodajalca, menijo, da le 22 % organizacij uporablja te tehnologije.

Opazno je, da se v organizacijah, ki imajo večje število zaposlenih povečuje tudi verjetnost, da  uporabljajo pri delu tehnologije UI. Uporaba teh tehnologij je v glavnem nadomestila rutinska in deloma fizično naporna dela, medtem ko anketiranci, po implementaciji tehnologij UI opravljajo kompleksnejše naloge. Respondenti se strinjajo, da je delo po implementaciji tehnologij UI delo postalo hitrejše, naučili pa so se tudi novih veščin, pri čemer vpliv na kakovost izdelkov ostaja skoraj nespremenjena.

Več kot 60 % anketirancev pričakuje, da bodo v prihodnjih desetih letih pri delu uporabljali tehnologije UI, medtem ko jih skoraj 50 % meni, da bodo te tehnologije imele pozitiven vpliv na zaposlene v njihovi panogi. Več kot 33 % anketirancev se boji, da bo uporaba tehnologij UI negativno vplivala na višino njihovih plač. Zanimivo pa je, da manj kot 4 % respondentov meni, da bodo zaradi teh tehnologij izgubili delo v naslednjih desetih letih.

Iz ankete tudi vidimo, da se 27 % vodstev organizacij posvetuje z zaposlenimi glede uporabe novih tehnologij, pri čemer večina anketirancev meni, da bi bilo smiselno uporabiti tehnologije UI z omejitvami, predvsem za ocenjevanje uspešnosti dela in počutja zaposlenih.

UI se uveljavlja kot ključna gonilna sila v prihodnosti dela, pri čemer njeno sprejetje tesno korelira z gospodarskimi indikatorji, kot sta bruto domači proizvod na prebivalca in indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). V državah z boljšim ekonomskim statusom in večjim DESI indeksi opažamo intenzivnejše vlaganje v UI, kar posledično katalizira tehnološki razvoj. Podoben trend pozitivnega sprejemanja UI beležimo tudi v Republiki Sloveniji, kjer, v skladu z drugimi OECD državami, opažamo pomembne izboljšave na področjih delovne uspešnosti in splošnega počutja zaposlenih. Čeprav se pričakovanja glede ekonomske varnosti med posamezniki razlikujejo, ostaja izobraževanje ključni steber za napredovanje in uspešno integracijo UI v različne sektorje. Zlasti v storitvenih in znanstvenih panogah UI izkazuje svoj potencial za povečanje učinkovitosti, kar poudarja nujnost usmerjenega izobraževanja in proaktivnih politik za zagotavljanje harmonične vključitve UI v delovna okolja.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo z ukrepom Nacionalnega strateškega načrta pripomoglo k dvigu kompetenc v slovenskih podjetjih na področju umetne inteligence, namenjenih razvojnim skupinam in vodstvom podjetij. S tem se želi zagotoviti ustrezno znanje in ozaveščanje o uvajanju UI v poslovanju družb ter zagotoviti pravni in etični okvir pri razvoju, uvajanju in uporabi tehnologij UI. Načrtovano financiranje zajema vsaj 8 seminarjev za razvojne skupine, 12 seminarjev za vodstva podjetij ter 20 seminarjev o pravnem in etičnem okvirju UI, s skupno vrednostjo 1.000.000 EUR v obdobju 2024–2025.

Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo