Zagonska podjetja ne bodo izrinila tradicionalnih finančnih institucij

V zadnjih letih se je veliko spremenilo. Še ne dolgo nazaj smo o digitalni preobrazbi govorili kot o nečem, kar nas čaka v prihodnosti, zdaj pa vse bolj kaže, da ne gre več za izbiro, temveč nujo. Z vpeljavo digitalnih rešitev podjetja postajajo učinkovitejša in agilnejša, znižujejo stroške in povečujejo donosnost, pri čemer jim digitalizacija predstavlja način, kako prenoviti obstoječe procese v organizaciji in jih narediti dolgoročno bolj vzdržne. Vse to so razlogi, zakaj se trendu digitalizacije ni mogoče izogniti niti v finančni panogi, ki tradicionalno velja za previdnejšo pri vpeljavi novosti.

Digitalizacija zalednih sistemov

V tradicionalnih panogah, kamor finančna industrija gotovo spada, običajno ni preprosto spremeniti procesov, ki se že zelo dolgo izvajajo na določen način. Se pa morajo prilagoditi potrebam strank, predvsem tako, da jim ponujajo ali prodajajo izdelke in storitve na način, ki je zanje udoben, preprost in varen. Brez sočasne digitalizacije zalednih poslovnih procesov, ki so za večino nevidni, a brez katerih organizacija ne more poslovati, ne gre.

Digitalizacija vpliva na zaledne procese in izboljšuje odnos s strankami. Tu imamo v mislih predvsem rutinsko preoblikovanje številk, ki je običajno dolgotrajno in pogosto dolgočasno delo. S pravimi orodji jih zlahka avtomatiziramo in obenem zaposlene razbremenimo manj zanimivih del. Med naloge, ki jih je smiselno avtomatizirati sodi recimo poročanje. Redno pošiljanje dokumentov, poročil, ki nastanejo na podlagi analize podatkov in ga je relativno enostavno digitalizirati oziroma avtomatizirati. Korist čutita institucija in uporabnik. Za prvega to pomeni stroškovno optimizacijo, boljšo sledljivost in manjšo možnost napak. Za uporabnika pa so ti dokumenti hitreje in lažje dostopni, poenostavljeno pa je tudi njihovo shranjevanje.

Za mnenje smo povprašali Tamaro Lah Momčilović, direktorico Infinum Slovenija, neodvisne agencije za oblikovanje in razvoj digitalnih rešitev za številne sektorje, vključno s finančnim, zdravstvenim in avtomobilskim. Pri svojih projektih sodelujejo z vodilnimi globalnimi blagovnimi znamkami ter svetovno znanimi podjetji in imajo veliko izkušenj in vpogled v razvoj sistemskih rešitev. Soočajo se tudi z izzivi pri komunikaciji in slabšim razumevanjem razvojnih procesov s strani institucij.

»Danes je digitalizacija v bančništvu ključna za ustvarjanje boljših, hitrejših in bolj prilagodljivih storitev. S hitrimi tehnološkimi spremembami se banke morajo prilagoditi, da ostanejo konkurenčne. Digitalizacija omogoča hitrejše in varnejše transakcije, izboljšuje uporabniške izkušnje ter krepi zaupanje strank. S tem, ko banke prehajajo k digitalnim platformam in inovativnim rešitvam, postajajo bolj agilne in učinkovite, kar je ključno za uspešnost v sodobnem finančnem svetu.«

Digitalizacija storitev za uporabnike

Tako smo se navadili na uporabo digitalnih orodij, ki nam pomagajo na različnih področjih življenja, da se nam včasih zdi udobje kar samoumevno. A še nedolgo tega smo morali sesti za osebni računalnik (še prej obiskati poslovalnico), zgolj zato, da smo preverili stanje na bančnem računu. Zdaj to lahko počnemo kadarkoli in kjerkoli na zaslonu telefona ali tabličnega računalnika. Potrebe in zahteve strank so se spremenile – še posebej po nastopu finančno tehnoloških podjetij, ki na bančno poslovanje nimajo konservativnega pogleda.

Z digitalnimi orodji, ki so danes na voljo, imamo neverjetno priložnost, da takoj izvemo, karkoli želimo. Izkušnja, ki jo iščemo, se glasi – želim to takoj. To ne velja samo za finančne storitve. Izkoriščanje moči digitalnih tehnologij vključuje tudi temeljito razumevanje končnega uporabnika. Digitalna orodja nam omogočajo zbiranje informacij in nato uporabo teh informacij za ponujanje prilagojenih storitev.

Tamara Lah Momčilović, Infinum Slovenija: »Avtomatizacija in digitalizacija spreminjata igro v bančništvu. Medtem, ko avtomatizacija poudarja avtomatske procese brez človeškega posredovanja, digitalizacija sega globlje. Digitalizacija predstavlja prehod od papirnatih dokumentov k digitalnim rešitvam, uvedbo spletnih bank in razvoj digitalnih produktov. Skupaj tvorita zmagovalno kombinacijo, ki prinaša hitrejše, učinkovitejše in bolj prilagodljive bančne storitve, usmerjene v prihodnost.«

Danes uporabnik od ponudnika storitev pričakuje, da bo razumel kontekst, v katerem se nahaja. Dober primer bi lahko bila tudi bančna aplikacija, ki stranko obvesti, da morda plačuje preveč za telefonski račun, in ji ponudi zamenjavo ponudnika z enim samim klikom. Banke imajo velike zbirke podatkov, in če bi jih uporabljale na pravi način, se jim ne bo potrebno bati fintech izzivalcev.

Lahko interpretiramo, da so pravzaprav največ pridobili uporabniki. Fintech podjetja so prisilila tradicionalne finančne institucije, da zelo resno obravnavajo uporabniško izkušnjo v digitalnih kanalih. S svojo ustvarjalnostjo in osredotočenostjo na oblikovanje so prisilile tradicionalne ponudnike, da so postale privlačnejši za uporabnike.

Finančne storitve in vzpon umetne inteligence

Tako kot je bilo mobilno bančništvo 10 let nazaj le vprašanje časa, tako je danes to uporaba umetne inteligence. UI odpira vrata inovacijam, ki bodo vsekakor oblikovale naslednjo generacijo bančnih storitev. Leta 2020 opravljena raziskava je pokazala, da je tretjina bank že uporabljala prediktivno analitiko, prepoznavanje glasu ali podobno tehnologijo. Analitiki ocenjujejo, da naj bi bil leta 2030 ta trg vreden preko 60 milijard dolarjev. Uporabo oziroma razvoj aplikacij je že pred tremi leti potrdilo več kot 70 % bank v Veliki Britaniji, trg pa naj bi naglo rasel.

Z vidika uporabnikov tehnologij to pomeni, da imajo banke priložnost bolje spoznati njihove potrebe in v skladu s tem individualizirati produkte. Lahko bolje analizirajo podatke, izboljšujejo varnost transakcij, prilagajajo storitve posameznim strankam in zagotavljajo personalizirane izkušnje. S tem UI ne le optimizira operacije, ampak tudi odpira vrata inovacijam, ki bodo oblikovale naslednjo generacijo bančnih storitev.