Po grafenu še grafan

Proti koncu lanskega leta so inženirji podjetja IBM s pomočjo grafena pripravili najhitrejši tranzistor na svetu, ki lahko med logičnima stanjema 0 in 1 preklaplja s hitrostjo do šestindvajset gigahercev. S pomočjo novega materiala naj bi bilo mogoče v bližnji prihodnosti izdelati celo tranzistorje, ki bodo delovali s frekvenco več terahercev. Ker novi material prevaja elektrone hitreje in na večjih razdaljah kot silicij, nima neželenih motenj električnih signalov, ki nastanejo pri zmanjševanju velikosti silicijevih gradnikov. To posledično pomeni hitrejše preklapljanje, varčnost z električno energijo in manjše segrevanje. Odločen korak naprej na obetavnem področju pa sta s pripravo novega materiala, ki je v osnovi zelo podoben grafenu, naredila raziskovalca iz manchestrske fakultete. Gre za grafan, ki se od njegovega predhodnika razlikuje le po tem, da ima poleg atoma ogljika še dodaten atom vodika. Medtem ko je grafen odličen prevodnik, je grafan odličen izolator. Raziskovalca iz manchestrske fakultete bosta v prihodnje poskušala v grafen vgraditi še atome drugih elementov, s čimer bi lahko pripravila celo polprevodniške elemente. To bi omogočilo izdelavo tranzistorjev nove generacije, ki bi se lahko pobahali predvsem s hitrejšim preklapljanjem, varčnostjo z električno energijo in manjšim segrevanjem. Uporaba derivatov iz grafena bi industriji omogočila nadaljevanje t. i. “Moorovega zakona”, ki predvideva podvojitev števila tranzistorjev na čipu vsakih 12 do 18 mesecev in s tem kakopak tudi njegove zmogljivosti.

Izjemen napredek v zasnovi tranzistorja širi Moorov zakon.