Recenzija: Kunai – prijetna minimalistična metroidvania

2D ploščadarice, zlasti metroidvanije, še vedno sodijo med najpogostejše izbire še neuveljavljenih razvojnih imen, zato je med tako široko ponudbo včasih res težko najti kakšno drugačno in nadpovprečno izkušnjo. Za tovrsten žanr so se odločili tudi trije računalniški zanesenjaki pod imenom TurtleBlaze, ki so svoj drugi izdelek z naslovom Kunai postavili v minimalistični distopični svet, v katerem pa je umetna inteligenca tudi na naši strani.

Tehnološki višek
Kunaieva premisa je znana in nadvse preprosta – človeštvo je doseglo vrhunec tehnološkega napredka, umetna inteligenca se je obrnila proti nam in zdaj po zemlji marširajo kvazi zastrašujoči roboti. A zlobni umetni inteligenci se po robu postavi uporniška zasedba dobrosrčne tehnologije, na čelo katere se kmalu po apokalipsi zavihti Tabby – tablični računalnik z nasmeškom na obrazu in katano v rokah.

Računalniški humor
Kunaiev post-apokaliptični univerzum posledično ni pretirano mračen, temveč prijetno melanholičen in poln subtilnega IT-jevskega humorja, ki ga prispeva širok nabor raznoraznih naprav. In četudi je svet odprt ter naphan s skrivnimi lokacijami, gre vseeno za malo bolj linearno izkušnjo, kot jo tipično nudijo tovrstne igre. Navsezadnje se tekom okoli 7-urne kampanje zamenja kar nekaj lokacij, zato se pravzaprav ni možno vrniti na sam začetek.

Tablični nindža
Toda raziskovanje predhodno nedostopnih območij in odkrivanje zakladov je tu precej postranskega pomena. Kunaieva vrlina je prepletanje hitrega bojevanja z dinamičnimi parkour sekcijami, ki so sprva enostavne, sčasoma pa začnejo spominjati na zagonetne nivoje “indie” klasike Super Meat Boy. Pri tem ključno vlogo igrata kunaia, kavlja, s katerima se Tabby kot Spiderman vihti preko prepadov in ovir. Da pa se igre ne bi prehitro prijel sloves posnemovalca Bionic Commanda, nabor bojne opreme postopoma obogatijo nova orožja, ki postanejo nepogrešljiva komponenta reševanja ugank ter ploščadanja. Metanje šurikenov v stikala odpira vrata, streljanje s polavtomatskima puškama med skokom junaka v zraku obdrži nekaj dodatnih sekund in podobno. K temu dodajte še možnost odklepanja naprednejših tehnik bojevanja ter nadgradenj orožij in pred vami je razgibana arkada, ki še posebej zablesti pri kompleksnejših šefovskih bitkah, kjer sta na preizkušnji igralčeva spretnost in iznajdljivost.

Kunai morda res ni najbolj udarna metroidvania zadnjih let, je pa dovolj duhovita in razgibana, da vas pozabava vsaj do prihoda Ori and the Will of the Wisps.

Povzetek:

+ prikupen računalniški humor
+ minimalističen slog
+ odziven nadzor
+ nekaj zanimivih šefovskih bitk

– ni hitrega potovanja
– odsotnost poljubne postavitve tipk

Ocena: 7/10