Tekma za leteče taksije: Kdo bo zmagal?

Za vse nas, ki na dnevni ravni porabimo veliko časa, da pridemo v službo in potem še domov, je ideja, da bi ta čas zmanjšali na nekaj minut, neprecenljiva. Si predstavljate? Brez zastojev na cesti, brez zamud vlakov, nič več mraza na avtobusnih postajah – le kaj bi lahko bilo še boljše? Vse to nam namreč obljublja približno 100 podjetij, ki se ukvarja z razvojem eVTOL (električnih »vertical take-off-and-landing«) prevoznih sredstev.

Podobno kot helikopterji ta vozila ne potrebujejo pristajalne piste, za razliko od helikopterjev pa naj bi dotična vozila bila tiha in poceni. Kljub temu, da smo o takšnih in drugačnih prototipih že veliko pisali, je realnost še precej daleč. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da leteči taksiji in podobne storitve ne bodo prišle na masovni trg pred letom 2030.

Naše vprašanje je, kaj tako dolgo traja oz. zakaj bomo še toliko časa morali čakati na to tehnologijo?

Ali lahko letijo dovolj daleč?

Obstaja pomemben razlog, zakaj se industrija eVTOL fokusira na kratke razdalje in to predvsem v mestih in na obrobjih le-teh. Prvi razlog za razvoj tehnologije v mestih je, da znotraj mest obstaja veliko število potencialnih uporabnikov, drugi razlog pa je prav tako jasen, namreč eVTOL letala še niso sposobna doseganja večjih razdalj.

Večina tovrstnih prevoznih sredstev ima baterije, ki jim omogočajo letenje do približno pol ure. V primeru nemškega Volocopterja je doseg 35 kilometrov, najvišja možna hitrost pa okrog 110 km/h. Morda se komu ta hitrost zdi visoka, kajti dejansko je, ampak se moramo osredotočiti predvsem na doseg, ki pa ni ravno pretirano velik kajne? Ravno ta torek je eden od Volocopterjev uspešno prestal testni polet preko zaliva Marina Bay v Singapurju.

Nekatera druga podjetja so za to, da bi povečala doseg svojim letalom, dodala krila. Na primer, podjetje Lilium iz Nemčije je naredilo eVTOL letalo, ki vzleta vertikalno, obenem pa je opremljeno s krili in motorjem, ki je nekoliko bolj podoben navadnim letalom. Lilium napoveduje, da bodo njihova letala imela doseg okrog 300 kilometrov.

Tudi britanski vertikalni zračni prostor se razvija z eVTOL prevoznimi sredstvi. Podobno kot Lilium pa bodo tudi Britanci stavili na letala s krili, ki naj bi imela večji doseg. Industrija je jasno povedala, da si želijo prebojev na področju tehnologij baterij, ki bi vse prototipe, ki so že prestali testiranja, naredila bolj uporabne.

Kje bodo letala vzletala in pristajala?

Če načrtujemo letečo taksi službo, potrebujemo mesto, kjer bodo ta prevozna sredstva vzletala in pristajala, poleg tega pa mesta, kjer se bodo polnila in opravljala servis – industrija je ta mesta poimenovala kar vertiporti. To vsekakor je velik izziv. Velika mesta imajo zelo omejen prostor, heliporti so sicer prisotni, vendar niso idealna lokacija za nova vozila. Vprašanje je tudi, kakšno kapaciteto novih letal bi obstoječa infrastruktura prenesla.

Nekatere zgradbe imajo celo primerne strehe, ampak je strošek uporabe velik. Tudi, če bi recimo neko mesto bilo prepoznano kot potencialno primerno za uporabo letečih se vozil, bi moralo izpolniti regulativne predpise, ki pa niti še ne obstajajo.

Ena največjih konkurenčnih prednosti eVTOL letal je ta, da so sorazmerno tiha. Michael Cervenka iz podjetja Vertical Aerospce pravi, da bi naj eVTOL letala proizvedla zgolj četrtino hrupa, ki ga oddajajo helikopterji. »Ko ta letala letijo naprej, jih sploh ne slišimo«, je še dodal. To bi morda lahko malce pomirilo ljudi, ki bi živeli ob vertiportih, vendar si še vedno lahko predstavljamo, koliko prahu bi v neki soseski dvignila gradnje neke take zadeve. Da ne govorimo o morebitni nesreči v gosto naseljenem območju, ki bi lahko močno povečala nasprotovanje ljudi. Samo spomnimo se prvih nesreč Tesle …

Kako varna je tehnologija?

Regulatorji na področju aviacije v Evropi in ZDA trenutno intenzivno delajo na vzpostavitvi standardov, ki si jih želijo za nova eVTOL letala. Ko jim končno uspe določiti zahtevane predpise, bodo pred eVTOL letali leta testiranja, preden bodo dejansko zadostila vsem predpisom – nekaj, kar bo verjetno stalo milijone evrov. Po podatkih strokovnih medijev večina proizvajalcev cilja, da bodo do leta 2023 imeli vse potrebne certifikate. To je seveda najbolj optimističen scenarij, kar pa vsi dobro vemo, da se po navadi ne izide najbolj optimalno.

»Mi ne potrebujemo velike zaboje opreme in stvari kot to«, pravi Steve Wright, strokovnjak za letala na Univerzi West of England. Številni dizajni letal imajo več motorjev, kar pomeni, da lahko ta letala še vedno letijo, tudi, če slučajno eden od motorjev odpove. Uber, ki dela na eVTOL projektu Uber Air, pravi, da morajo leteči taksiji biti bolj varni kot vožnja avtomobila, vsaj dva-krat dražji. Kljub tem pričakovanjem pa javnost in regulatorji pričakujejo varnostne standarde, ki so bližje letalskim.

Eno od vprašanj, na katerega še nimamo odgovora je, kako bodo eVTOL letala reagirala v slabih vremenskih pogojih. Najprej je potrebno izpostaviti, da bodo zelo lahka, kar bi lahko v slabih vremenskih pogojih pomenilo precej preglavic. Dejstvo je, da taksi storitev, ki ne bo zmožna delovati v primeru vetra, ni ravno najboljša storitev kajne?

Kdo bo nadziral ta letala?

Sistemi za kontrolo letenja že spremljajo aktivnosti helikopterjev, ki letajo nad mesti in strokovnjaki pravijo bi lahko ti isti sistemi spremljali tudi vsa eVTOL letala. Številna mesta imajo v sredini reke, ki seveda niso poseljene in to je lahko idealna priložnost za poti novih eVTOL letal.

Če govorimo o novem eVTOL letalskem parku, ki bo vseboval na tisoče tovrstnih letal, potem je vsekakor potrebno razmišljati o vpeljavi novega sistema nadzora zračnega prostora. To bo tako ali tako potrebno, če industriji uspe doseči svoje zastavljene cilje – letala brez pilotov. Ta letala bodo morala razumeti svojo okolico in identificirati ostale udeležence v prometu.