Kako nam prazne baterije krojijo dnevni urnik

Da nam stanje napolnjenosti baterij v mobilnih telefonih res kroji življenje, sta poskušala dokazati raziskovalca Thomas Robinson in Eric Arnould. Anketirala sta skupino zaposlenih v Londonu, ki se na delo vozijo iz malce bolj oddaljenega kraja. Želela sta podrobneje spoznati njihove navade pri uporabi mobilnih telefonov in odkrila pomembno skupno točko. Stanje napolnjenosti baterije njihovih mobilnih telefonov je imelo na vse anketirane velik, skorajda magičen vpliv. V primeru prazne baterije so anketiranci, kakor poročajo raziskovalci, občutili močno zaskrbljenost. Odzvali so se tako, da so nemudoma pričeli iskati vir energije ali pa so se odpravili domov, da bi telefon napolnili, še preden bi dokončno ugasnil.

Glede na pričakovanja raziskovalcev rezultat ni presenetljiv, stanje napolnjenosti pa primerjata z nekakšno notranjo uro, ki diktira naš dnevni ritem. Baterije nas opominjajo na vlogo časa in prostora, v katerem živimo.

“Pri 30 % je zabave konec”

Za 22 londonskih anketirancev je bilo stanje napolnjenosti baterije izjemno pomembno. Eden od anktirancev je izjavil, da se ob nizkem stanju napolnjenosti baterije počuti panično, nemudoma prične varčevati z energijo in išče primerno mesto za polnjenje. Druga oseba je opisala počutje glede na stanje napolnjenosti. Pri popolnoma napolnjeni bateriji se počuti sproščeno in meni, da lahko nadaljuje z dnevnimi opravki. Pri 50 % že razmišlja o tem, da ročno prekine delovanje procesov, ki potekajo v ozadju delovanja mobilnega telefona. “Pri 30 % je zabave konec,” še doda.

Čeprav stanje napolnjenosti baterije ne vpliva na vse ljudi enako, pa sta raziskovalca lahko izdelala vzporednice med uporabo telefona in splošnim počutjem uporabnika. Robinson dodaja: “Namesto da bi razmišljali o razdalji v kilometrih in urah ter minutah in sekundah, začnemo razmišljati o razdalji in času v smislu, koliko baterije mi je še preostalo.” Med pomenljivejšimi izjavami anketirancev je izjava ženske, ki se je zaradi (skorajda) izpraznjene baterije peljala popolnoma drugam, kot je sprva načrtovala, samo da jo je lahko čim hitreje napolnila, in uporabnika, ki pravi, da bi ob prihodu domov najprej pričel s polnjenjem telefona, šele nato pa pozdravil domače.

Ob vsej navezanosti na splet in lastni telefonski imenik ima lahko izguba zmožnosti uporabe mobilnega telefona resne posledice le, če imamo pomemben sestanek ali drugo resno dogovorjeno aktivnost. Toda neprijetni občutki, ko situacije ne moremo obvladati, ostanejo. Napolnjena baterija tako postaja socialna obveza, pogoj, da ostaneš del družbe. Če oseba nima možnosti za takojšnji dostop do imenika, brskalnika, zemljevida ali podatkov o zadnji kotaciji na borzi, občuti odrinjenost.

Četudi vzamemo v zakup dejstvo, da je bil vzorec anketirancev zelo majhen in da sta omenjena raziskovalca delovala v urbanem okolju (na podeželju bi bili izsledki bržkone drugačni), nas rezultat spomni, da se lahko kdaj tudi popolnoma “odklopimo”. Premislimo, kako omenjeno vpliva na naša življenja. Če brez mobilnega telefone ne zdržimo, nam bo v primerih izpranjenosti baterije pomagala prenosna baterija (power bank) – če smo jo predhodno seveda napolnili.