Opis Igre Marvel’s Spiderman – neverjetna, a ne ultimativna Spiderman igra

Spiderman, vsem dobro znan super junak, je dobil novo igro. To ni ravno velika stvar, saj ima Spiderman že ogromno iger. Tam nekje 40 – sem preštel na Wikipediji. Ampak kar je drugače zdaj, je razvijalec in založnik. Medtem ko so prejšnji Spidermani bili spočeti od majhnih studijev ali bili licenčno skropucalo, so ga tokrat ustvarili Insomniac in Sony! Insomniac je odgovoren za igre kalibra Ratchet and Clank in Sunset Overdrive. Tako da sem bil kar navdušen, ko sem slišal da razvijajo Spiderman igro, sploh zaradi odličnega premikanja skozi svet Sunset Overdriva. Hkrati pa sem vedel, da glede na to da je igra tako velika licenca, ne bo ravno inovativna ali za zahtevne ljudi. In dobil sem natančno to. Če na kratko opišem igro – je fantastična, zabavna, vzdušna in lepa. Ampak hkrati ima prijeme iger, ki smo jih se že zdavnaj naveličali, je zelo enostavna in ima neizkoriščen potencial. Ampak najbrž vidim te negativne stvari samo jaz, star zahteven kritičen cinik in vam ne bo tako mar za njih, sploh, če obožujete Spidermana. No, prehitevam se. Gremo po vrsti.

V Spidermanu igramo kot… Spiderman, ki pretepa barabe že 8 let. Nič več smrti strica, vsi vemo kdo je Spiderman in kako je to postal. Igra skoči v akcijo takoj in prva misija je fantastična – napademo stolp Kingpina, enega izmed glavnih negativcev Spiderman univerzuma (mogoče se ga spomnite tudi iz Daredevil serije). Skozi to misijo spoznamo vse prijeme igre, ki vsebujejo veliko skakanja, bojevanja ter malo skrivanja.

Premikanje, skakanje in predvsem nihanje (moral sem iti na google translate da sem našel besedo za “swinging”) je izjemno zabavno. Vse deluje gladko in natančno. V prvih parih minutah igre te vržejo skozi okno – dobesedno – in lahko skačeš in nihaš okoli, koliko hočeš, preden greš opravit prvo prej omenjeno misijo. Z R2 gumbom spustiš nit, za katero se bo Spiderman držal dokler držiš gumb. Odvisno kje ga izpustiš, se bo Spiderman zavihtel ali višje, ali hitreje naprej. Lahko se tudi zaženeš do določenih robov stavb, če pritisneš R2 in L2 skupaj, in če potem stisneš skok, se bo Spiderman izjemno hitro zagnal naprej. Ko si enkrat visoko v zraku, lahko stisneš gumb za prosti pad, in Spiderman bo oddričal proti tlem ter pri tem gradil hitrost. Če se slučajno zavihtiš v stavbo ali na tla, ne boš utrpl poškodb, saj Spiderman veselo teka naprej, kar naredi premikanje še bolj tekoče. Zaradi zgoraj navedenih opcij imaš vedno na voljo nekakšno odločitev, tako da premikanje po svetu ni nikoli dolgočasno. Edino malce počasi se mi je zdelo, oziroma Spiderman rabi predolgo, da nabere hitrost. Zdi se mi, da premikanje ni popolnoma fizikalno, temveč ima za sabo kup formul in limitacij, saj ne moreš preseči določene hitrosti in ne moraš izvajat določenih obratov, kar se bo nakaterim zdelo omejujoče. Sklepam, da so te limitacije tam da olajšajo premikanje, tako da ni velik minus, je pa vredno omeniti.

Bojevanje na srečo ni podobno tistemu iz Batmana. Ima osnovne kombo udarce s kvadratom, medtem ko te trikotnik potegne k sovražniku. Če držimo kvadrat, bomo vrgli sovražnika v zrak, če pa držimo trikotnik, pa k sebi potegnemo sovražnika oziroma njegovo orožje, če ga drži v roki. Z krogom pa se izmikamo udarcem. S pritiskom na L1 in R1 lahko prijemamo predmete iz okolja ali jih prevračamo, ter mečemo v sovražnike. To lahko tudi storimo s sovražniki, če jih prej zelepimi z mrežo. Na voljo imamo približno 10 posebnih “gadgetov”, s katerimi lahko mečemo mrežo po sovražnikih, jih odpihnemo stran, vržemo v zrak itd. Ko kombiniramo vse naštete elemente skupaj, dobimo kar zabaven borilni sistem, in večina bitk je precej zabavnih saj imamo veliko opcij. Najbolj mi je bilo všeč se bojevati v zraku, saj lahko s kombiniranjem metanjem sovražnikov v zrak skorajda neskončno časa ostanemo v zraku. Ena izmed šefovskih bitk se celo odvije popolnoma v zraku!

Je pa igra zelo lahka, vsaj na normalni težavnosti. Obstaja več vrst sovražnikov, a so vsi šibki, zato se ponavadi bojujemo z velikimi skupinami. Redkokdaj sem umrl, in kar je največje razočaranje so šefovske bitke. Te so ponavadi spektakularne, kot zgoraj omenjena bitka v zraku, ampak izjemno enostavne. Najbolj me razočarajo, ko imajo super mehanike že na mestu, a te šefi napadejo z upokojenskim tempojem, kjer imaš preveč časa da reagiraš. Nasploh je prelahko samo stiskat krog za izogib, saj se tako izogneš vsakemu napadu.

Na koncu še ostane skrivanje. To počneš tako s Spidermanom, kot Mary Jane in še enim likom, s katerim igraš. Kot Spiderman uporabljaš iste gadgete kot v bitkah, ali pa lepiš sovražnike na stebre, medtem ko nihče ne gleda. Mislim da te igra niti enkrat ne sili v skrivalne sekvence, se pa lahko odkrižaš par nasprotnikov tako. Glede na to, da je igra precej lahka, to ni ravno potrebno in igra ne ponudi dodatne nagrade, če si tih. No, vsaj razbije monotonost boja.

Kot sem prej rekel igraš tudi kot Mary Jane in Peter Parker ter še en skrivnosten lik. Igranje tukaj je precej omembe nevredno, razen ene sekvence kot Mary Jane. Večinoma hodiš okoli in gledaš objekte, kot v “walking simulatorju”. Kot Peter še opravljaš dolgočasne mini igre (enaka kot tista iz Bioshocka… ja), kot Mary Jane pa se skrivaš, kjer imaš manj opcij kot Spiderman. Ponavadi je precej skriptano in te vodi za rokico in je uporabljeno bolj za zgodbovne namene kot za resen izziv. Spet, razbije monotonost, a hitro si želiš spet igrati kot Spiderman.

Glavne misije igre so generalno precej zabavne. Ali so super skriptane, ali se dogajajo na novi lokacije, ali pa obračunavaš s šefi proti koncu igre. Zdi se mi, da je tempo igre in odvijanje zgodbe malce čuden, saj se začne kar počasi. Ima tri poglavja – v prvem spozavaš vse stranske aktivnosti (do njih še pridem), v drugem obračunaš z glavnim negativcem (pun intended), v tretjem pa se končno začne prava akcija. Mogoče takšen tempo deluje v tradicionalnem mediju, ki je dolg 2 uri. V 20 urni igri, pa se začne počasen tempo malce vleči. Zgodba je tudi zelo predvidljiva če poznate Spiderman stripe in prav čakaš, da se končno zgodi to, kaj si predvidel več ur nazaj. Super drage produkcijske vrednosti zgodbe, profesionalno podajanje glasov in režija igre res vleče zgodbo naprej, a bi mi bilo všeč, če bi se več dogajalo v prvi tretjini igre.

V tem delu večinoma spoznavaš razne stranske misije, ki so… slabe. Imaš odklepanje stolpov. Ja, ta arhaičen element iz Ubisoft iger. Moraš iti na tri stolpe v vsaki coni (torej 18 vseskupaj) in naredi majhno mini igro. Zraven tega so še druge zaposlitve – reševanje zločinov, zbiranje torb, izzivi, slikanje stavb in zbiranje… golobov? Vsaka od the aktivnosti, razen zbiranja golobov, ti da različno valuto. S to valuti so potem lahko kupiš nove costume, ki jih je nekje 25 ter odklepaš nove sposobnosti za obleko. Vse te aktivnosti so kratke in ne trajajo dolgo… ampak so precej zasterele in se občuti bolj kot brezglava zaposlitev kot kvalitetna vsebina. Pač opravljaš jih mimogrede na poti do misije. Meni osebno so se mi zdeli odveč. Aja, igra ima tudi konretne dodatne zgodbovne misije, a so večinoma prav tako pozabljive. Ni jih veliko in večina jih je istih (najdi lokacijo na fotografiji). Razen ene izmed njih, ki vključuje šefovsko bitko, ki pa je precej enostavna in skorajda enaka tisti s Kingpinom.

Prav tako je odveč krame, ki je lahko odkleneš, nadgradiš, sestaviš, etc. Imaš obleke, vsaka obleka ima posebno moč, potem imaš 3 dodatke na obleki, ki nadgradijo sposobnosti, imaš gadgete (vsakega lahko nadgradiš). Hkrati pa še zbiraš XP točke, da nadgrajuješ nove sposobnosti. Pfew, veliko je vsega in zdi se popolnoma nepotrebno. Ja, daje enostaven občutek napredka, če si otrok z ADHD. Ampa mislim da je kvaliteta glavnih misij generalno že dovolj dober razlog, da ne rabiš iti skozi milijon nepotrebnega nabiranja nahrbtnikov po celem mestu, da bo ena izmed tvojih igračk dala dodatno 5% škodo sovražnikom. Takšni RPG elementi po mojem mnenju razvodenijo akcijsko naravo igre.

Zraven tega so še ponekod slabo vstavljeni QTEji. QTEji!!! Če ne mislite, da so stolpi zastereli, sem precej prepričan da vsak sovraži QTE sekvence. In kar je še bolj čudno je, da so zelo nekonsistentni. Včasih so, včasih niso. Včasih jih ne srečaš po več ur, potem pa jih srečaš v 5 misijah zapored. Včasih je normalen filmček, včasih moraš pritisnit X ob pravem trenutku.

Torej če povzamem. Dobre stvari so boj, premikanje skozi svet, glavne misije, spektakularnost bitk. Slabe stvari so zastereli elementi, nepotrebno pobiranje in nadgrajevanje, enostavnost boja ter QTE sekvence. Vseskupaj sem v igri zelo užival. Mehanično je enostavna in preprosta, a zaradi izpiljenosti in profesionalne prezentacije nadgradi te elemente v super celoto. Kot sem prej omenil, sem star cinik in rad kritiziram veliko elementov. A hkrati sem igro končal v treh popoldnevih celodnevnega igranja, kar mora nekaj pomenit. Če obožujete Spidermana, ste nezahtevni in niste naveličani Ubisoft odprtih svetov, bi jo toplo priporočal.

Ocena: 80/100

Plus:

+ nihanje skozi odprt svet

+ veliko izbire v boju

+ spektakularnost

+ spoliranost mehanik, prezentacija

Minus:

– zastareli elementi odprtih svetov, ki smo jih že videli milijonkrat

– nepotrebno nadgrajevanje

– QTE sekvence

– stranska opravila so dolgočasna