Štirje načini, kako zaustaviti odvisnost od telefona

Kako dolgo po vašem mnenju ostanejo službena elektronska sporočila neprebrana? 10 minut? 5 minut? 1 minuto? Pravilen odgovor je 6 sekund! V resnici kar 70% službenih emailov preberemo v šestih sekundah od prejetja. Kljub temu, da se morda to komu ne zdi problematično, ni ravno čisto tako. Tehnologija, ki naj bi nam olajšala življenje, deluje ravno obratno in velikokrat stoji na poti lagodnega in sproščenega življenja.

Adam Alter je profesor marketinga na Univerzi v New Yorku in avtor knjige Irresistible: The Rise of Addictive Technology and the Business of Keeping Us Hooked. Nekateri bodo zagotovo rekli, da niso odvisni od tehnologije, vendar bodo ti isti ljudje pogosto rekli, da si želijo več časa za stvari, ki jih imajo radi. Nekoliko paradoksalno kajne?

Ljudje preživimo v družbi telefona v povprečju 3 ure na dan. Pred časom pametnih telefonov je bila ta številka zgolj 18 minut. V raziskavi so spraševali ljudi naj izberejo ali bi raje, da se jim zlomi kost ali telefon. 46% sodelujočih je izbralo zlomljeno kost pred telefonom. Pomembno pa je izpostaviti tudi to, da ostalih 54%, ki je izbralo telefon, to odločitev ni sprejelo v hipu, temveč so kar dobro premislili kaj bi zbrali.

Če imate otroke je slika še veliko slabša? Otroci se iz ekranov ne naučijo empatije in čustvene inteligence, Adam pa pravi, da danes otroci preživijo 20% manj časa s sovrstniki kot so ga preživeli pred prihodom pametnih telefonov. Morda poznate razlog za takšno stanje? Verjetno ga kajne? Adam je v svoji raziskavi prišel do nekaj koristnih nasvetov, kako lahko dotično situacijo spremenimo in kako lahko zaustavimo našo odvisnost od telefonov in na splošno od tehnologije.

Smo zares zasvojeni?

Telefoni niso droge in vprašanje je, zakaj postanemo zasvojeni? Ker zasvojenost ni povezana z užitkom! Če bi bila, bi dejansko bili zasvojeni s čokolado. Pomislimo samo koliko ljudi ima na dnevni ravni operacije takšnih in drugačnih razsežnosti in koliko ljudi postane zasvojenih s protibolečinskimi tabletami. Gre za to, da zasvojenost ni povezana z lajšanjem psihološkega stresa, temveč gre za uporabo nečesa, da lažje preživimo s problemi v življenju.

Živimo v dobi stresa in telefoni lahko lajšajo ta stres. Hkrati pa tudi sami prispevajo k povečanju stresa in obremenjenosti. Kaj pa lahko vendarle storimo? Adam iz psihologije črpa nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo.

1. Ne povej “ne morem”

Ko se odločimo, da je čas za spremembo, si moramo povedati: “Ne bom pogledal telefon več kot enkrat na uro”. Če si povemo, da ne morem pogledati telefona več kot enkrat na uro, potem je efekt drugačen, precej manj učinkovit. Adam pravi: “Ne bom je deklerativna izjava o tem, kakšna oseba smo mi. Ko si sami pri sebi povemo “ne bom” naredil, potem si damo moč, da sami odločimo, da nekaj ne naredimo. Ko pa rečemo “ne morem”, dobimo občutek kot da nam nekdo drug, neka zunanja sila, prepoveduje izvedbo nekega dejanja. Človeška motivacija deluje veliko bolje, če se počutimo kot da nekaj prihaja iz nas, saj nam že po naravi ni všeč, če nam nekdo drug narekuje kaj lahko in kaj ne.”

2. Bližina je vedno mikavna

Ko ne potrebujemo telefona najbolj nujno, potem je dobra opcija, da ga postavimo nekam kjer ga ne moremo doseči z lahkoto. Adam trdi, da lahko sami oblikujemo okolje v katerem smo maksimalno uspešni in produktivni. Eden od načinov je, da odstranimo vse moteče dejavnike dovolj daleč stran, drugi način, ki pa ni ravno enako uspešen pa je, da poizkušamo potlačiti željo po uporabi telefona. Če že imamo in moramo imeti telefon v bližini, potem ni slabo, da ugasnemo vse nepotrebne obvestila in zvonenja. Sami si moramo določiti kdaj bomo pogledali telefon, kajti v nasprotnem primeru znova zgolj sledimo tehnologiji, ki vodi nas in ne mi njo.

3. Uporabite pravilo “stop”

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste rekli, da boste zgolj na hitro pregledali telefon in potem kar naenkrat mine cela ura? Zagotoviti morate, da imate vse te motnje načrtovane naprej, kar pomeni, da ne porabite 3 ure za Facebook, Instagram in email, temveč zgolj hitro, mogoče 10 minut pregledate vse kar ste imeli v mislih in nato nadaljujete z delom. To je lahko vaše pravilo “stop”. Adam jo razlaga tako: “Je pravilo, ki pravi, da je zdaj čas, da se ustavim. Prekine nek kontinuiran tok in poskrbi, da razmišljamo o nečem drugem. Pravilo “stop” nas pospremi izven prostora v katerem smo, poskrbi, da naredimo več v krajšem času. Najboljše je, če si zapovemo, da recimo ne gledam več kot dve epizodi serije zapored, to enostavno nisem jaz”. Mogoče lahko celo uporabimo štoparico oz. odštevalnik časa.

4. Navade moramo zamenjati

Ko recimo sedimo na kavču, zagotovimo, da je telefon nekje na drugi strani sobe, medtem ko je knjiga na dosegu roke. Tako našo slabo navado zamenjamo za dobro. Kdajkoli nas zamika, da bi zgolj iz navade posegli po telefonu, vzamemo knjigo.

Adam razlaga, da včasih enostavno ne gre, kajti tudi knjige nimamo vedno pri roki, vendar tisto kar šteje je, da slabe navade vedno skušamo zamenjati z dobrimi. Potem pa to ponavaljamo tako dolgo, dokler te dobre navade ne postanejo nekaj samoumevnega.