10 računalniških napak, ki so povzročile kaos

Za vas smo s pomočjo portala “Alltime 10’s” združili 10 računalniških napak svetovnih razsežnosti, ki so na različnih ravneh in področjih povzročile gromozanske škode.

1. Morilci na prostosti – Leta 2011 je blio približno 450 zapornikov v Kaliforniji, vsi z oznako “visoko tveganje nasilja”, poleg tega pa kar 1.000 posameznikov z oznako “visoko tveganje prekrškov povezanih z drogami”, izpuščenih zaradi računalniške napake. Država presenetljivo ni ukrepala, da bi kriminalce ponovno zajela.
2. Therac 25 – Stroj radiacijske terapije, odgovoren za shrljive smrtne primere večih pacientov. Prvotni namen zdravljenje rakavih pacientov, vendar zaradi računalniške napake pride do radiacijske bolezni, ki je bila posledica tudi do 100-krat višjega sevanja, ki jo je Therac-25 usmeril na pacienta. Med letoma 1985 in 1987 kar štirje smrtni primeri in številni, ki so posledice čutili do konca življenja.
3. Potapljajoča se naftna ploščad – Leta 1991 je računalniška napačna kalkulacija povzročila kolaps 57.000-tonske naftne ploščadi v Severnem morju. Nesreča je bila tako enormna, da je povzročila potres z magnitudo 3.0 po Richterjevi lestvici. Programska oprema je napačno izračunala vzdržljivost nosilnih stebrov ploščadi in s tem poskrbela za neverjetnih 650 milijonov evrov škode, ki je prizadela podjetje Statoil.
4. “Morilske rakete” – Leta 1991 je napaka programske opreme v obrambnem sistemu ZDA povzročila smrt 28-ih vojakov. Raketni sistem “Patriot” je bil uporabljen za sestreljevanje sovražnikovih raket, ki so letele priti ameriškim bazam. Napak v sistemu je povzročila napačno določeno lokacijo prihajajočega iraškega napada in rakete poslala v eno od ameriških baz.
5. “Vesoljska eksplozija” – Leta 1996 je nad Francosko Gvajano eksplodiral “shuttle” Evropske vesoljske agencije. Raketa Ariane 5 je nastajala 10 let, v njo pa je bilo vloženih skoraj 7 milijard evrov. Raketa se je samo-uničila le 36 sekund po vzletu. Preiskava je pokazala, da je nesrečo povzročil staromodni sistem uporabljen znotraj raketne kontrolne programske opreme.
6. “Črni seznam interneta” – Za celih 45 minut je Google leta 2009 na “črni seznam” postavil vse spletne strani na internetu. Zlonamerna koda je poskrbela, da so bile vse spletne strani označene kot potencialno nevarne. Torej vsako iskanje je podalo rezultat v obliki: “Ta stran lahko poškoduje vaš računalnik”. Google bi naj v tem kratkem času izgubil približno 2,5 milijona evrov oglaševalskega dobička.
7. “Zvoneči telefon” – Leta 1990 je programska napaka podjetja AT&T povzročila, da je 75 milijonov telefonskih klicev ostalo neodgovorjenih. Mehanska napaka v enem od centrov AT&T-ja je po principu domin, vplivala na ostalih 113 centrov, kar je posledično povzročilo kolaps celotnega omrežja. Problem so odgovorni reševali dolgih 9 ur, kar je AT&T stalo dobrih 53 milijonov evrov.
8. Amazonova razprodaja za 1 cent – Leta 2014 so potrošniki ob obisku Amazona naleteli na prijetno presenečenje, saj so številni izdelki, ki so bili v ponudbi sedaj bili po ceni enega centa. Napaka se je pojavila po računalniškem spodrsljaju znotraj programke opreme “repriceexpress”. Sistem, ki bi naj avtomatsko zniževal ceno napram konkurenci, je na 1 cent znižal ceno tudi izdelkom, ki so sicer stali več tisoč dolarjev. Amazon pa v končni fazi ni odgovarjal za posledice napake.
9. I. R. S. (Internal Revenue Service) – Leta 2006 je nepopravljiva napaka davčne programske opreme ameriško vlado oškodovala za približno 250 milijonov evrov. Vlada je porabila 21 milijonov evrov zgolj za poizkus popravila napake, ki pa ni deloval. Ogromne količine davčnih utaj je tistega leta ostalo neobravnavanih in nekaznovanih.
10. Podpora za pogrešane otroke – Vladni sistem za podporo otrok je leta 2004 naletel na “okvaro”, kar je pomenilo, da so se bile družine primorane znajti same. Nekompatibilnost med programsko opremo, ki jo je uporabljal sistem za podporo otrok in ostali oddleki vlade, je povzročil enormne napake izplačil in plačil. Preko 2 milijona ljudi je bilo preplačanih in dobrih 700.000 preslabo plačanih. neplačanih. Kar 7 milijard evrov ni našlo pravega cilja, medtem ko je davkoplačevalce odprava napake stala dobro milijardo.