Računalništvo, telefonija
05.08.2018 14:07

Deli z drugimi:

Share

10 mitov o temnem spletu, v katere še vedno verjamemo

10 mitov o temnem spletu, v katere še vedno verjamemo
10 mitov o temnem spletu, v katere še vedno verjamemo

Nedosegljiv internet, “darknet” oz. temni splet najpogosteje enačimo z zlobnim krajem, kjer se ne more zgoditi nič dobrega kajne? Dejstvo je, da določene teorije in govorice o temnem spletu še kako držijo, velika večina izmišljotin pa nastaja zgolj po naključju, ki nima nobene trdne podlage, na kateri bi zgodbe stale. Torej, v katerih 10 mitov o temnem spletu še verjamemo?

10. V celoti je temen

Za razliko imena, ki zares nosi zloben, temen predznak, temni splet ni v celoti temni. Nekateri ljudje ga pač uporabljajo, ker si želijo zasebnosti in jo na temnem spletu lahko dobijo. Zgolj 45% vseh spletnih aktivnosti na temnem spletu je ilegalnih, medtem ko ostali uporabniki v večini uporabljajo temni splet za anonimno borbo proti vladam in podobne aktivistične akcije.

9. Dostop do temnega spleta je ilegalen

Veliko večino ljudi do dostopanja do temnega spleta odvrne splošno sprejeto prepričanje, da je dostop ilegalen, kar pa sploh ne drži. V resnici nobena država nima zakona, ki bi prepovedoval dostopanje do temnega spleta. Če bi policija aretirala nekoga za dostopanje do temnega spleta, bi to bilo enako kot, če bi aretirala nekoga, ki se sprehaja po isti ulici kot preprodajalec mamil. Kar 71% ljudi meni, da bi temni splet bilo potrebno odstraniti, vendar še enkrat, za to ni nobene zakonske podlage.

8. Je enak kot “globoki splet”

Temni splet je prepleteno omrežje, do katerega je moč dostopati le s pomočjo posebnih računalniških programov, konfiguracijo le-teh ali določenimi posebnimi pooblastili. Na temnem spletu so uporabniki anonimni in v določenih primerih tudi neizsledljivi. Temni splet pogosto zamenjujemo z “globokim spletom”, ki pa označuje del spleta, ki ni dostopen preko standardnih spletnih iskalnikov. Strokovnjaki pravijo, da “globoki splet” predstavlja 90% celotnega interneta, medtem kot temni splet predstavlja zgolj del “globokega”, in sicer bi naj bilo govora o približno 30.000 spletnih straneh, kar je 0.03% celotnega spleta.

7. Je “neprebojen”

Ena najbolj pogostih neresnic o temnem spletu je, da so kriminalci in ostali uporabniki na njem popolnoma varni pred oblastmi in jim enostavno nihče nič ne more. Med letoma 2011 in 2015 je bilo aretiranih preko 300 kriminalcev iz temnega spleta, ki so bili obtoženi kriminalnih dejanj kot so trgovanje z drogami, orožje ipd. Oblasti se lahko dokopajo do večine spletnih strani na temnem spletu, kar tega niti slučajno ne dela neprebojnega.

6. Upravlja ga vlada

Ena najbolj znanih teorij zarote je, da naj bi temni splet upravljala vlada ZDA. To je samo dodatno spodbudil podatek, da je ameriška vlada sofinancirala programsko opremo Tor, za katero bi naj samo v letu 2013 prispevala 83 milijonov ameriških dolarjev. Izkazalo se je, da vojska pomaga pri razvoju programa za izboljšanje komunikacije, ko je v 90-ih temni splet pridobival na veljavi.

5. Je ekskluziven

Dolgo časa oz. še kar drži prepričanje, da je dostop do temnega spleta zelo ekskluziven. To vsekakor ne drži, kajti v roku pol ure lahko vsak, ki ve kaj narediti, brska po temnem spletu. Vse kar potrebujemo je prej omenjena programska oprema Tor, ki je sicer nekoliko bolj zakomplicirana za uporaba kot naš navadni brskalnik, je pa na internetu ogromno člankov in nasvetov, kako priti do temnega spleta in kako ga potem tudi uporabljati. Res pa je, da temni splet ponuja nekaj ekskluzivnih ravni, do katerih ne more vsak, ampak za dostop potrebuje geslo in nekaj drugih podatkov.

4. Je anonimen

Uporabniki temnega spleta se za to opcijo odločajo predvsem za to, da bi bili anonimni med uporabo. Dejstvo je, da temni splet močno oteži sledenje uporabnikom, vsak od njih pa še vedno lahko pusti digitalni prstni odtis oz. sled. Eden najbolj znanih primerov je David Albright, ki je za nelegalne posle uporabil pravo fotografijo na sicer ponarejeni osebni izkaznici, vendar je bilo to dovolj, da ga je FBI izsledil. Leta 2015 je FBI naznanil, da so razvili protistrup za nelegalne aktivnosti na temnem spletu, ki naj bi bil sposoben slediti uporabnikom in celo njihovim IP naslovom.

3. Na temnem spletu lahko kupimo karkoli

Temni splet bi naj bil prava tržnica za vse – od drog do najema morilcev. Pa je temu res tako? V resnici ne moremo ravno kupiti vsega kar nam srce poželi, še posebej, ker se FBI zelo trudi, da bi odstranil nelegalne trgovini. Drugi velik problem na tem področju pa so lažne trgovine na temnem spletu.Vse legalne stvari je še vedno možno kupiti na zelo podoben način kot smo to navajeni iz klasičnega spleta.

2. Je temnejši kot navaden splet

Ne glede na to, da temni splet ponuja določene nelegalne aktivnosti, ki jih na klasičnem spletu ne najdemo, se temni splet bistveno ne razlikuje od navadnega. Če pogledamo recimo še eno od splošno sprejetih govoric o teroristih na temnem spletu, lahko na klasičnema poročamo o raznoraznih terorističnih forumih skrajnežev in podobno. Le 0.2% terorističnih spletnih aktivnosti poteka na temnem spletu.

1. “Rdeče sobe”

Med vsemi govoricami, ki se širijo o temnem spletu, so govorice o “rdečih sobah” najhujše. Gre za “live stream” spletne strani, kjer lahko ljudje v živo donirajo denar in gledajo mučenje ljudi. Prišli smo do konca pregleda mitov o temnem spletu, ki pa na žalost temeljijo na resničnih temeljih in ravno zadnji mit je tisti, ki dviguje največ prahu. V resnici serverji temnega spleta tovrstno “live stream” prenašanje ne podpirajo, prav tako ni nikoli bilo najdenih nobenih pravih dokazov o obstoju rdečih sob.

To so torej bili miti o temnem spletu, v katere še vedno verjamemo. Če smo slučajno katerega izpustili, bomo z veseljem prebrali vaše komentarje.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

ARES RAČUNALNIŠTVO d.o.o.

Tržaška cesta 330, 1000 Ljubljana, Tel: 01 256 21 50
Ares računalninštvo d.o.o. vam po nakupu nudi brezplačno tehnično pomoč, izvaja pa tudi kompletne instalacije in servis računalniške opreme. Več

BILAZ d.o.o.

Sedejeva ulica 8, 5000 Nova Gorica, Tel: 05 333 19 00
Ponudba kakovostnih storitev s kvalitetnimi materiali in "brand name" računalniškimi blagovnimi znamkami jih uvršča v sam vrh tovrstnih ponudnikov. Cenovna politika podjetja je ... Več
Zlati partner

NLB d. d.

Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Tel: 01 477 2000
Dobro delujoč finančni sistem je temelj sodobnega gospodarstva in banke pri tem opravljajo pomembno družbeno funkcijo. Banke morajo biti zmožne posojati denar potrošnikom in podjetjem ... Več
Zlati partner

DATALAB SI d.o.o.

Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana, Tel: 01 252 89 00
Datalab tehnologije Podjetje Datalab Tehnologije d.d. se ukvarja z razvojem poslovne programske opreme za vodenje podjetij. S poslovnim informacijskim sistemom PANTHEON povečate učinkovitost ... Več