Zakaj je Nemčija odprti kodi prižgala rdečo luč?

Nemško zunanje ministrstvo je konec leta 2008 sprejelo “zgodovinsko” odločitev, da bo svoje računalniške sisteme pričelo opremljati z odprtokodnimi operacijskimi sistemi in brezplačnimi programi, kot so Firefox, Thunderbird in OpenOffice. Povod za to odločitev je bila seveda želja po zmanjšanju stroškov in to predvsem na račun dragih licenčnin. V drugi polovici letošnjega leta je nemško zunanje ministrstvo javnosti sporočilo, da projekt opušča in da se ponovno vrača na Windows in pisarniški paket Office.

Nemško zunanje ministrstvo je takrat objavilo skopo pojasnilo, da odprta koda ni prinesla pričakovanih finančnih prihrankov, in to predvsem zaradi težav s prilagajanjem njihovih uslužbencev na novi način dela. Po slabih treh mesecih je urad komisarke vlade za informacijsko tehnologijo, Cornelie Rogall-Grothe, le izdal celovito poročilo o razlogih za opustitev vpeljave odprte kode v nemško zunanje ministrstvo. Poročilo v nemškem jeziku je dosegljivo na spletnem naslovu http://goo.gl/FdOgO.

Iz poročila nemškega urada komisarke vlade za informacijsko tehnologijo je razvidno, da se v praksi odprtokodna programska oprema ni izkazala za nič bolj varno od zaprtokodne. Poleg tega so se uslužbenci neprestano pritoževali nad slabo uporabnostjo, neodzivnostjo in nezdružljivostjo z obstoječim programjem. Uslužbenci so imeli nemalo preglavic z izmenjavo dokumentov v formatu ODF, zato so vse dokumente shranjevali v formate zaprtega tipa (PDF in DOC). Zaradi številnih težav je precejšen del zaposlenih uporabljal na računalnikih tako odprtokodne programe kot Windows in Office.

Naj tu še omenimo, da o uvedbi odprte kode v javni upravi še vedno »sanja« naše Ministrstvo za javno upravo. To je v februarju pripravilo »celovito« študijo o uvedbi odprtokodne programske opreme v organih javne uprave. Študija je pokazala, da bi ta z uporabo programske opreme, ki temelji na odprti kodi, lahko privarčevala zajetne kupe denarja. Za to študijo je Ministrstvo za javno upravo odštelo kar 13.700 evrov davkoplačevalskega denarja. Zato ni povsem jasno, zakaj je to z Microsoftom tik pred tem sklenilo novo krovno licenčno pogodbo v skupni vrednosti sedem milijonov evrov (122 evrov za nadgradnjo in 224 evrov za novo namestitev Oken in Pisarne na računalnik). Očitno Ministrstvo za javno upravo brije norce iz nas.