V 2014 vas lahko policija legalno okuži s trojancem in vohuni!?

Osnutek zakona predvideva, da bo policija “z oddaljenim dostopom na elektronsko napravo namestila programsko opremo, ki omogoča prestrezanje komunikacije že pri viru, torej preden se kriptira”. Če tega policija ne bi mogla storiti oddaljeno, bo vdrla v stanovanje osumljenega.

Razloge v tako radikalni spremembi postopkov in dovoljenj gre iskati v dejstvu, da (kot vedno) tehnologija prehiteva organe pregona. Natančneje razlog tiči v kriptiranju podatkov, ki onemogočajo njihovo prestrezanje, s takšno tehnologijo pa je opremljena večina sodobnih naprav, računalniki, tablice, pametni telefoni, itd.

Kaj to pomeni za nas?

Ni takšne panike, kot kaže na prvi pogled. Če bo zakon zares sprejet, mora za posameznika obstajati utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, pa še to mora biti hujše. Policija bo morala pred tem seveda ubrati vse alternativne poti za pridobitev želenih podatkov. Zadnja varovalka bo sodstvo, saj bo moral postopek odobriti preiskovalni sodnik z odredbo.

Kako je z državnimi trojanci v tujini?

V Nemčiji že nekaj let uporabljajo t. i. bundestrojaner, državni trojanski konj, ki je pravtako omejen s številnimi varovalkami, pa vendar je do zlorab prihajalo. Poleg splošne nenaklonjenosti nemške javnosti se je namreč izkazalo, da policija pooblastila zlorablja. Uporaba bundestrojanerja bi naj bila namreč omejena le na določene aplikacije, kot je, denimo, Skype, policisti pa so z njim prevzeli popoln nadzor nad računalnikom. Izdelovali so slike zaslona, sledili tipkanju po tipkovnici (t. i. keylogger), vključevali mikrofon in kamero za zajem zvoka in slike in podobne nelegalne nečednosti.

Tudi Urad informacijskega pooblaščenca je v svojem mnenju o zakonu skeptično označil nemški podvig, ki naj bi posledično omogočal celo podtikanje dokazov. V zakonu je sicer eksplicitno zapisano, da trojanski konj ne bo smel biti namenjen za “spreminjanje, dodajanje in odvzemanje vsebin” na elektronski napravi. Mimogrede, Nemčija je edina EU članica, ki uporablja takšne prijeme.

Predvideva se, da bi takšna vohunska programska oprema morala stati precej denarja in da bi jo naj naročili pri kakšnemu zunanjemu izvajalcu (saj še pomnite zgodbe z NSA?).

Poleg zgoraj naštetega, se predvideva še ena neljuba sprememba. Še pomnite sage o napravi lovilec IMSI, ki je policiji omogočal prestrezanje mobilnih telefonskih pogovorov pa so jo nato prepovedali? No, novi zakon predvideva dokončno ureditev ali drugače, legalizacijo že prepovedanega.